Vse več slovenskih šolarjev jemlje kokain

Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti je objavil letno poročilo, v katerem ugotavlja, da se mora Evropa spopadati z vse bolj izpopolnjenim trgom drog ter s porastom uporabe različnih vrst drog in alkohola.

Na splošno so leta 2007 v 30 evropskih državah – ob 27 evropskih članicah je raziskava zajela še Hrvaško, Norveško in Turčijo – zabeležili za slabih 30 odstotkov več kaznivih dejanj, povezanih z uporabo drog, kot leta 2002. Trend je upadal oziroma je ostal stabilen le v Bolgariji, v Grčiji, v Luksemburgu, na Češkem, na Madžarskem in v Sloveniji. Pri nas sicer upada uporaba marihuane predvsem med dijaki od 15 do 16 let. Če je leta 1995 marihuano uživalo okoli 40 odstotkov dijakov, je odstotek v letu 2007 zdrsnil pod številko 30. Je pa na drugi strani zaskrbljujoč porast uporabe kokaina med šolarji – povečala se je namreč za več kot dve odstotni točki.

Zaskrbljujoča je tudi smrtnost zaradi uporabe drog. Od leta 1990 do 2006 je omenjenih 30 držav poročalo o skupno 6400 do 8500 smrtih letno zaradi uživanja drog, kar pomeni, da je v tem obdobju zaradi mamil umrlo okoli 135.000 prebivalcev Evrope. Večino smrti – približno polovico – so zabeležili v Veliki Britaniji in Nemčiji. V Evropi ima glede na podatke iz leta 2007 najvišji odstotek smrtnosti Luksemburg, kjer zaradi drog umre 85 ljudi na milijon prebivalcev. Sledita Estonija in Norveška, Slovenija pa je na 12. mestu s 26 smrtmi zaradi drog na milijon prebivalcev. Najnižje so Turčija, Madžarska in Slovaška s povprečno tri do štirimi smrtmi zaradi drog na milijon prebivalcev. V absolutnih številkah so sicer največ smrti zaradi uživanja mamil zabeležili v Veliki Britaniji in sicer kar 2025, sledi pa Nemčija s 1394 smrtmi.

Marihuana, kokain in heroin so v Evropi najbolj uporabljene droge, vendar pa je v vzhodni in severni Evropi opazen tudi porast uporabe metamfetaminov. Med mladimi sicer beležijo padec uživanja marihuane, kar vzbuja nekaj upanja. Kljub temu pa bi lahko število rednih uporabnikov doseglo 2,5 odstotka mladih.

Evropa se sicer sooča z vse večjo inovativnostjo prekupčevalcev in proizvajalcev mamil, ki prilagajajo svoje tehnike 'trženja' zakonskim regulativam. Kot primer poročilo navaja pojav vse več oblik sintetičnih 'kanabinoidov', ki imajo podoben učinek kot marihuana, vendar imajo kemično drugačno sestavo. Poleg tega pa gre vse več ponudbe prek spleta, kjer se droge predstavlja kot neškodljivo 'začimbo' ali kaj podobnega. Tovrsten primer je ravno droga 'spice', ki naj bi jo uporabljali kot dišeče kadilo, če jo človek kadi, pa ima podoben učinek kot marihuana.