Vlomili v službeno vozilo in kopirali plačilno kartico

Zlorabo bančne kartice je prijavil lastnik podjetja, ki je pri preverjanju poslovanja ugotovil, da je njegovo kartico nekdo uporabljal v tujini. Policisti so po prihodu še ugotovili, da je bila na vratih njegovega tovornega vozila poškodovana ključavnica. Sklepajo, da je nekdo vlomil v vozilo in kopiral podatke plačilne kartice ter jo je kasneje tudi uporabil, so sporočili s PU Koper.

Kolikšen je znesek, ki so mu ga ukradli, niso sporočili, so pa dodali, da se porabljeni zneski lahko gibljejo v višini več tisoč evrov. Prav tako so opozorili, da so vlomi v vozila z namenom zlorabe kartice pogosti, zato naj plačilnih kartic ne puščamo v vozilih ter naj nanje ne zapisujemo oz. k njim ne prilagamo PIN-številk. 

Zlorabe bančnih kartic se lahko zgodijo na več načinov, in sicer z zlorabo imetnika, ki se zgodi zaradi neustreznega ravnanja lastnika kartice; z zlorabo izgubljene ali ukradene kartice, kar je pogosto posledica nepazljivosti lastnika kartice ali tatvine, ropa, vloma; z zlorabo ponarejene kartice, kar je v sodobnem času druga najpogostejša oblika ter s krajo identitete, ki je v sodobnem času naraščajoča in ponekod že prevladujoča oblika zlorab plačilnih kartic z vrsto pojavnih oblik. 

Po poročanju Daily mail je bilo leta 2015 približno 70 odstotkov kartic ranljivih za zlorabe, z napredkom tehnologije (npr. brezstično plačevanje) se ta odstotek povečuje. V Ameriki se je med letoma 2019 in 2020 število spletnih zlorab kreditnih kartic povišalo za 44 odstotkov, vedno več zlorab ob poslovanju po spletu opažajo tudi na slovenskih bankah, je zapisano na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, hkrati pa ugotavljajo, da je vse manj fizičnih izgub in kraj bančnih kartic. 

Podatke pridobijo v nekaj sekundah

Od spletnih prevar sta najpogostejši 'skimming'  (kopiranje) in 'phishing' (ribarjenje), kjer tatovi pridobijo zaupne osebne podatke kartice (PIN, CCV in drugo) s pomočjo elektronske pošte ali lažnih spletnih mest.

T. i. 'digitalni žepar' podatke kartice lahko pridobi tudi z aplikacijo za branje podatkov z NFC-tehnologijo, ki jo lahko vsak brez težav namesti na svoj pametni mobilni telefon. Za uporabo aplikacije je potrebnih le nekaj sekund, žeparji se te metode kraje pogosto poslužujejo v gneči, ko se lahko z vklopljeno aplikacijo neopazno postavijo ob osebo, nato pa s pridobljenimi podatki neopazno nadaljujejo pot. 

Če tat s posebno napravo kopira plačilno kartico, za njeno uporabo ne potrebuje PIN-številke. Nekatere države, med njimi tudi Slovenija, lastnike kartic poskušajo zaščititi z omejitvijo zneska plačila, pri katerem za odtegnitev sredstev s kartice ni potreben vnos številke PIN. Nekatere banke omogočajo brezplačen izklop te možnosti za še večjo varnost. Tako mora potrošnik ob vsaki transakciji, tudi brezstični, vnesti svojo PIN-kodo. Še eden izmed ukrepov, s katerim banke zaščitijo lastnike kartic, je dvo(ali več)delna avtentikacija, ki je pri nas v veljavo stopila v začetku prejšnjega meseca. 

Ker se bližata poletna turistična sezona in dopustniška gneča, smo nevarnosti še posebej izpostavljeni, predvsem na obljudenih plažah, med potovanji v turističnih središčih, na javnem prevozu ipd.

Kaj storiti v primeru zlorabe?

Če se pojavi sum na zlorabo bančne kartice, moramo to čim prej sporočiti banki, saj naj bi potrošnik do trenutka, ko banki sporoči zlorabo, sam kril škodo za vse neodobrene plačilne transakcije, ki so posledica ukradene, izgubljene ali zlorabljene kartice. Banka kartico blokira, potrošniku pa lahko naloži plačilo do višine 50 evrov. Če je ugotovljeno, da je škoda nastala kot posledica imetnikove prevare, naklepa ali hude malomarnosti, mora kriti celotno škodo. Čim hitrejše kontaktiranje banke je koristno tudi z vidika omejitve velikosti finančnih izgub. Sum kraje prijavite tudi Policiji. 

Potrošnikovo odgovornost v primeru zlorabe bančne kartice  opredeljuje 137. člen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Nekatere banke ponujajo dodatno zavarovanje kartice v primeru kraje, je navedeno na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.