Višje sodišče hekerju Škorjancu naložilo dodatnih 25.000 evrov denarne kazni

Višje sodišče v Mariboru je presodilo, da ni razlogov za odločnejšo strožjo oziroma milejšo zaporno kazen za računalničarja Matjaža Škorjanca zaradi izdelave zlonamerne računalniške kode.

Mladi računalničar, ki se je na svetovnem spletu skrival pod imenom Iserdo, je po ugotovitvah sodišča izdelal zlonamerno kodo, s katero se je med leti 2008 in 2011 po vsem svetu okužilo več milijonov računalnikov, škoda pa je bila ocenjena na več kot sto milijonov ameriških dolarjev. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa.

Decembra 2013 je mariborsko okrožno sodišče Škorjanca za vdor v informacijske sisteme, pomoč pri nezakonitem početju in pranje denarja obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora, 3000 evrov stranske denarne kazni ter odvzem več kot 100.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Njegovi nekdanji partnerici Nuši Čoh pa je za pranje denarja dosodilo osem mesecev pogojne zaporne kazni.

Obe strani sta se pritožili

Na razsodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba. Tožilstvo je menilo, da sta izrečeni kazni prenizki in za Škorjanca zahtevalo sedem let in pol zapora ter 10.000 evrov stranske denarne kazni, za Čohovo pa leto in pol pogojnega zapora.

Obramba je po drugi strani menila, da sta kazni previsoki. Škorjančev zagovornik Janko Jerman je zahteval razveljavitev sodbe in vrnitev na prvo stopnjo, med drugim zaradi domnevno nezakonito pridobljenih dokazov.

Višje sodišče: Izrečeni sta bili ustrezni sankciji

Višje sodišče je v današnji razglasitvi sodbe menilo, da sta bili na prvostopenjskem sodišču izrečeni ustrezni zakonski sankciji. Obrambi je pritrdilo le v delu, da se mora obtoženima poleg pripora v kazen šteti tudi čas pridržanja. Tožilstvu pa je ugodilo s tem, ko je Škorjancu povišalo denarno kazen za nekaj več kot 25.000 evrov, kolikor naj bi znašala razlika med protipravno pridobljeno koristjo od prodaje zlonamerne kode in vrednostjo premoženja, ki mu je že bilo odvzeto. Med drugim je ostal brez stanovanja, avtomobila in računalniške opreme.

Škorjanc bo moral prav tako plačati stroške izvedenca za računalništvo Marka Malovrha, ki je izdelal mnenje za višje sodišče po naročilu Škorjanca in njegovega zagovornika. Z njim je obramba skušala zamajati verodostojnost zasežene računalniške programske opreme, saj policija 30. maja 2011 ob zasegu dokazov ni izdelala istovetne kopije.

Sodba okrožnega sodišča je pravnomočna

Zoper sodbo višjega sodišča ni mogoča pritožba, kar pomeni, da je sodba okrožnega sodišča pravnomočna. Možna je uporaba izrednega pravnega sredstva in odvetnika obeh obtoženih sta napovedala, da bosta po prejemu pisne sodbe vložila na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti. Še vedno namreč vztrajata pri svojih pritožbah.

"Z odločitvijo drugostopenjskega sodišča se ne strinjam. Počakati moramo na razloge, ki so vodili to sodišče k tej odločitvi, vsekakor pa bomo nadaljevali z vloženim izrednim pravnim sredstvom," je za medije povedal Jerman.

"Gre za zelo kompleksno pravno vprašanje. Vsekakor bom klientki svetoval, da najino stališče predstaviva tudi vrhovnemu sodišču," je dodal odvetnik Čohove Borut Mihurko. Za Čohovo je zahteval oprostilno sodbo, saj pri prejemanju denarja na svoj bančni račun naj ne bi vedela, da gre za nezakonite posle.