Verjeli, da je sporočilo poslal direktor, in nakazali 23.700 evrov

Kot kaže, so direktorske goljufije znova na pohodu. Na PU Celje so namreč samo včeraj obravnavali dva primera.

V ustanovi z območja Šmarja pri Jelšah so posumili, da gre za goljufijo, ko so prejeli že drugo elektronsko sporočilo, v katerem naj bi jim direktor naročil, naj na račun pravne osebe v tujini nakažejo večjo vsoto denarja. Žal so prvemu, dobili so ga v sredo, nasedli in goljufom nakazali 23.700 evrov. 

Bolj pozorni so bili v ustanovi v Celju. Dobili so elektronsko sporočilo za nakazilo 42.700 evrov, ki naj bi ga poslala njihova direktorica. Na srečo so pravočasno posumili, da gre za goljufijo, in denarja niso nakazali, pač pa o poskusu goljufije nemudoma obvestili policijo.

Preden nakažete denar, skrbno preverite elektronski naslov

"Osebe, pooblaščene za poslovanje z bančnimi računi družb oziroma pravnih oseb, opozarjamo, naj bodo pri nakazilih v tujino ter tudi v Slovenijo še posebej pazljivi. Ob prejetju elektronskih sporočil s pozivi po nakazilu, ki bi naj ga posredovale poslovodne osebe družbe, naj pred nakazilom denarnih sredstev dobro preverijo elektronski naslov pošiljatelja, ki je na prvi pogled zelo podoben naslovom, ki jih v družbi uporabljajo, ter v primeru dvoma pri odgovornih osebah ponovno preverijo resničnost vsebine elektronske pošte in obstoj podlage za nakazilo," opozarja predstavnica PU Celje Milena Trbulin.

"Storilci omenjenih goljufij so zelo iznajdljivi. V večini primerov pošto pošljejo v imenu direktorjev oziroma poslovodnih oseb družbe, obravnavali pa smo tudi že primere, ko so pošto poslali v imenu poslovnih partnerjev s katerimi podjetja redno in dobro sodelujejo. Tudi v teh primerih so uporabljali zelo podobne elektronske naslove, kot jih slednji dejansko uporabljajo. Največkrat je šlo le za razliko v eni sami črki elektronskega naslova," dodaja.

Če ugotovite poskus goljufij ali goljufijo in posledično oškodovanje, se takoj obrnite na poslovno banko, s katero sodelujete, ter obvestite policijo. Nujnost takojšnje prijave je namreč ključna za izvedbo uspešnih ukrepov policije in drugih  pristojnih  organov v smislu uspešnosti izvedbe zavarovanja oziroma blokiranja  nakazanih   sredstev  na  transakcijskem računu tovrstnih prejemnikov.