Casiraghi meni, da je bil predolgo v zaporu, zato od države terja odškodnino v višini 150.000 evrov

Včeraj zvečer so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora na Dobu izpustili Stephena Casiraghija, ki je bil do zdaj večkrat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj. Informacijo je najprej potrdila Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Pravijo, da so v četrtek zvečer obsojenega na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS izpustili iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob. “Obsojenec je prestajal enotno kazen v višini 22 let in 11 mesecev, ki bi iztekla avgusta 2019,” so še dodali. 

Predstavniki Vrhovnega sodišča so sporočili, da je sodišče presojalo očitane kršitve, po katerih naj bi sodišče prve stopnje nezakonito izreklo enotno kazen zapora. 

Prehitro ali prepozno na prostost?

Pred leti je njegov zagovornik predlagal združitev kazni in sodniki so morali upoštevati tudi tiste, ki jih je prestal v letih 2005 in 2007. Zaprt je bil zaradi posilstva, ropa menjalnice, poskusa ropa v restavraciji in zažiga policijskih avtomobilov. Prišteli so še kazen za napad za fotoreporterja in enotna kazen je bila 29 let in šest mesecev zapora. Odvetnik se je pritožil in na vrhovnem sodišču leta 2014 dosegel nižjo kazen. Razlog je bil v tem, da je tedaj veljavni kazenski zakonik iz leta 2008 najvišjo enotno zaporno kazen omejil na 20 let. Hkrati je bilo za posamezno zaporno kazen mogoče izreči največ 30 let zapora. Se pravi je zakon omogočal, da je združena kazen občutno krajša od posamezne. Zakonodajalec je sicer z novelo leta 2012 popravil “napako”, a sodba Casiraghiju je postala pravnomočna tri mesece prej, kar so vrhovni sodniki morali upoštevati.

Zapleti z združevanjem kazni

Casiraghi bi moral po prestani 20-letni zaporni kazni na prostost že lani, a je bil obsojen še na pol leta zapora zaradi napada na paznika in zaradi uničenja kopalnice na Dobu. Na Okrožnem sodišču so te kazni združili in mu izrekli novo enotno kazen, na katero pa se je spet pritožil, češ da ta po zakoniku iz leta 2008 ne sme preseči 20 let. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrglo, ker da je Casiraghi nove kršitve izvajal leta 2014, ko je v veljavo že stopil popravljen zakonik, ki enotno kazen podaljšuje na največ 30 let zapora. Obsojenec bi enotno kazen v višini 22 let in 11 mesecev prestal avgusta leta 2019, a je njegov zagovornik na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. 

Odvetnik: Kazni bi morale biti združene drugače

Casiragijev zagovornik Tomaž Toldi je za 24UR potrdil, da je lani septembra vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer v zvezi z nepravilnim združevanjem kazni. Kot pravi, je šlo za vprašanje, kaj bi moralo pri seštevanju kazni upoštevati sodišče – različico kazenskega zakonika, ki je veljal v času Casiraghijeve storitve zadnjega kaznivega dejanja ali spremenjeno različico zakonika, ki je veljala ob pravnomočnosti zadnje izrečene sodbe. Očitno je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi odvetnika, da bi morali upoštevati zakonik iz časa, ko je storil kaznivo dejanje, pravi odvetnik Toldi. Kot kaže, bi morale biti kazni združene drugače.

Vrhovno sodišče: nezakonit izrek enotne kazni

Senat kazenskega oddelka vrhovnega sodišča je sklep sprejel v okviru reševanja zahtev za varstvo zakonitosti, ki sta ju vložila Casiraghi in njegov zagovornik. Na podlagi vsebine zahtev je s sklepom odredil, da se izvršitev izpodbijane pravnomočne sodbe za obsojenca prekine, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

K takemu ravnanju ga napotuje 423. člen zakona o kazenskem postopku, ki pravi, da lahko glede na vsebino zahteve vrhovno sodišče odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine. Torej do tega lahko pride, še preden je spisana sodba o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Sodišče je sicer presojalo očitane kršitve, da naj bi sodišče prve stopnje v tej zadevi nezakonito izreklo enotno kazen zapora. Več o dokončni odločitvi o zahtevah za varstvo zakonitosti bo vrhovno sodišče sporočilo, ko bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji, so dodali v pojasnilu.

Casiraghi naj bi imel sicer še več odprtih postopkov na sodiščih, med drugim zaradi domnevnih groženj in napadov na pravosodne policiste. Sicer pa naj bi v torek ponovno stopil pred sodnika, tokrat kot tožnik. Od države namreč terja plačilo odškodnine v višini 150.000 evrov. Narok je razpisan na Okrožnem sodišču v Mariboru.

Direktor Psihiatrične bolnišnice: Dejanje, ki ga je storil, se verjetno lahko ponovi

"Videli bomo, kakšni so bili prevzgojni uspehi," je o tem, ali se  izpuščenega Casiraghi lahko upravičeno bojimo, za oddajo Svet povedal Bojan Zalar, generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana. "Dejanje, ki ga je storil, se verjetno lahko ponovi," še meni Zalar.

Kdo je Stephen Casiraghi?

Rojen je bil kot Hinko Krejačič, preživel težko mladost in se preimenoval v Stefena Casiraghija – po drugem možu pokojne monaške princese Caroline. V ječo je prvič sedel leta 1996, pred tem in po tem pa bil reden gost sodišč. Večerova novinarka Damjana Žist, ki redno spremlja njegova sojenja, je za oddajo 24UR povedala: "Jaz ga ocenjujem kot zelo inteligentno osebo. Ta njegova impulzivnost, ki je posledica določenih vedenjskih motenj, pa lahko pri njem povzroči nepričakovane reakcije."

Spominja se, kako je na nekatera sojenja prišel gol ali pa samo pobarvan z neko barvo. Prestopke je delal tudi med prestajanjem kazni – napadal pravosodne policiste, grozil na sodišču, poškodoval je zaporniško kopalnico. "Zadnja leta se je njegovo vedenje zelo spremenilo, prihajal je urejen, lepo se je obnašal," je povedala Žistova.

Država ne pozna postopkov resocializacije

Kako se bo Casiraghi po 20 letih zapahov znašel na svobodi? Naša država za nekdanje zapornike ne pozna postopkov resocializacije, z njimi se ne ukvarja. Casiraghi nima ne svojcev ne prijateljev, se je pa po navedbah 24UR že obrnil na center za socialno delo v Ljubljani, kjer mu lahko uredijo denarno pomoč 288 evrov na mesec, pomagajo poiskati službo in začasno streho nad glavo.