Večino 'šaljivcev' policija izsledi

Policija letno obravnava več deset lažnih bombnih preplahov. Najpogosteje so se take najave nanašale na šolske objekte, gostinske objekte, sodišča in druge poslovne prostore. Večino "šaljivcev" policija izsledi. Čeprav jim grozi zaporna kazen, pa jih večinoma doleti le globa. Vse takšne grožnje so do zdaj bile lažne.

V zadnjem času so policisti prejeli kar nekaj lažnih prijav o nastavljeni bombi. Prejšnji teden so zato evakuirali Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, zadnji preplah pa je bil v petek v prostorih sodišča na Tavčarjevi v središču Ljubljane.

Policija je lani obravnavala 20, leta 2010 pa 29 znamenj za pomoč in nevarnost, med katere sodi tudi lažni bombni preplah, a posebne statistike o teh lažnih bombnih preplahih ne vodijo.

Najpogosteje se prijave nanašajo na šolske objekte, gostinske objekte, sodišča in druge poslovne prostore, motiv za klic pa je izogibanje šolskim obveznostim, obravnavam na sodišču, prekinitev raznih prireditev, maščevanje ali pa tudi pritegniti pozornost, so pojasnili na policiji. Klicatelji so ponavadi moški, obvestila pa kratka. Klicatelj tako običajno izreče le nekaj besed.

Policisti se sicer odzovejo in vzamejo resno vsako prijavo oz. grožnjo z nastavljeno bombo. Doslej so se vse bombne prijave izkazale za lažne, kar je zloraba znamenj za pomoč in nevarnost.

V vseh teh primerih je prišlo do nepotrebnega ukrepanja državnih organov, policije, kar je povzroča tudi nepotrebne stroške, tako pri delu policije, ki bi lahko v tem času opravljala druge potrebne in nujne naloge, kot tudi na strani ustanov, katerih delo je bilo zaradi najave eksplozivnega sredstva prekinjeno. Takšni stroški prekinitve dela sodišč lahko dosežejo tudi več tisoč evrov, poravnati pa jih morajo klicatelji, če jih policija izsledi, sodišče pa obsodi.

V zadnjem primeru preplaha sicer ljubljanskega sodišča niso evakuirali, pač pa je delo potekalo nemoteno, je pojasnil vodja službe za odnose z javnostjo vrhovnega sodišča Gregor Strojin.

Poleg vračanja stroškov škode zaradi neobratovanja pa klicatelju grozijo tudi tri leta zapora. Če storilec s takšnim klicem ovira delo pravosodnih ali drugih državnih organov ali povzroči večjo premoženjsko škodo, pa mu grozi celo do pet let za zapahi. A doslej še zaradi tega ni nihče sedel.