V zadevi Balkanski bojevnik zahteva obramba izločitev urugvajskih dokazov

V nadaljevanju sojenja združbi, ki naj bi globalno trgovala s kokainom, se je bil boj med obrambo in tožilstvom. Odvetnik Roman Sevšek, ki v zadevi Balkanski bojevnik zagovarja Valterja Ambramoviča, je zahteval izločitev urugvajskih dokazov, saj da so nezakoniti. Ti dokazi so namreč povezani z domnevnim sodelavcem mednarodne kriminalne združbe, v kateri naj bi sodelovalo tudi 17 slovenskih obtožencev, Hrvatom Anastazijem Martinčićem. Martinčića so oktobra 2009 prijeli v Urugvaju na jahti Maui, na kateri sta bili več kot dve toni kokaina. Martinčić je danes še vedno priprt v Urugvaju.

V slovenskem sodnem postopku pa prebrane listine navajajo, da sta obtožena Abramovič in Tadej Poljak skrbela za avtomobile, ki jih je imel Martinčić v Portorožu, omenjena trojica pa naj bi tudi prijateljevala. Abramovičev zagovornik Sevšek pa je danes opozoril, da je urugvajsko sodišče prisluškovanje Martinčiću odredilo nezakonito. Pojasnil je, da je bil predlog tožilstva preiskovalni sodnici podan 12 dni po izdani odredbi. Ta je bila izdana 1. septembra 2009.

Sevšek urugvajskim organom očita tudi prisluškovanje brez odredbe sodišča, saj naj bi bila pobuda za nadzor telefonske številke Martinčića podana 28. septembra 2009, čeprav naj bi Martinčiću prisluškovali že v začetku meseca. Sevšek je zato tako urugvajskemu tožilstvu kot preiskovalni sodnici Garbieli Gatti očital "intelektualno falsificiranje dokumenta".

Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je v odgovoru obrambi obe datumski nepravilnosti opravičila kot napako pri prevodu oziroma napako pri prepisu datumov. Žgajnarjeva je v odgovoru zapisala, da tožilstvo ne more mimo hudih žalitev urugvajske tožilke in sodnice. Zagovornik Gattijevo na več mestih obtožuje debelih laži, ponarejanja dokumentacije in prikrivanja z usklajenim delovanjem s tožilko, je nadaljevala Žgajnarjeva, ki meni, da so žaljiv ton in obtožbe krepko presegli meje še okusne obrambe in predstavljajo hude žalitve pravosodnih organov.

Tožilstvo vztraja, da so bili vsi dokazi iz tujine pridobljeni zakonito in se zato lahko uporabijo tudi v sodnem postopku. Žgajnarjeva je sodišče tudi opozorila, da je njegova naloga preprečevanje in sankcioniranje tovrstnega ravnanja.

Sojenje v slovenskem delu operacije Balkanski bojevnik se je začelo 10. maja lani, ko je na zatožno klop sedlo 17 obtoženih. Čez slab mesec in pol pa bosta minili dve leti od vložitve obtožnice. Zakon o kazenskem postopku predvideva, da se obtožene, ki so priprti, iz pripora izpusti, če v dveh letih od vložitve obtožnice ni izrečena obsodilna sodba. V tej zadevi je večina obtoženih priprta.