Utajili za več kot 38 milijonov evrov davka

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so v mesecu maju zaključili dva zelo obsežna predkazenska postopka s področja utaje davkov, kjer skupna protipravno pridobljena premoženjska korist v obeh preiskavah presega 38 milijonov evrov.  Postopka med seboj nista povezana, so uvodoma pojasnili policisti. 

Mednarodne razsežnosti 

Prvi predkazenski postopek je imel mednarodne razsežnosti, saj je bilo poleg Italije in Slovenije v preiskovanje udeleženih še več evropskih držav.   Preiskovali so trgovanje z elektronskimi napravami med več gospodarskimi družbami iz različnih evropskih držav. 

Skupni znesek izdanih fiktivnih računov za neobstoječe posle gospodarskih družb v vpletenih državah je znašal skoraj 500 milijonov evrov. Osumljene osebe so s svojimi ravnanji oškodovale proračun Republike Slovenije v višini okoli 12 milijonov evrov, saj davčne obveznosti niso bile vplačane v proračun.

Policisti so na območju večih držav EU izvedli hišne preiskave. Kazensko so ovadili 17  oseb (tri državljane Italije, šest državljanov Velike Britanije in 8 državljanov Slovenije), ter tri slovenske gospodarske družbe, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve 34 kaznivih dejanj davčne zatajitve.

V Sloveniji je bila v tem ustanovljena tudi specializirana preiskovalna skupina, v katero so bili poleg Specializiranega državnega tožilstva RS in policije vključeni tudi predstavniki FURS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja.  

Navedli lažne podatke davčnemu organu

V drugem predkazenskem postopku so ljubljanski kriminalisti ovadili 11 fizičnih oseb s širšega območja Ljubljane in Domžal zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. 

Osumljeni so pristojnemu organu dali lažne podatke ter se tako kot zakoniti zastopniki gospodarskih družb izognili plačilu predpisanih davčnih obveznosti pri odkupih in prodaji odpadnih kovin. 

Prav tako so osumljeni kot odgovorne osebe gospodarskih družb zlorabili svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem in s transakcijskih računov gospodarskih družb opravili več neupravičenih gotovinskih dvigov, ki v nadaljevanju niso bili porabljeni za delovanje gospodarske družbe. 

S svojimi dejanji so povzročili premoženjsko škodo v skupni vrednosti okoli 26 milijonov evrov. Kazenski zakonik za tovrstna kazniva dejanja iz obeh preiskav predvideva zaporno kazen od enega do osem let.

Za dosego ciljev organizatorji davčnih utaj uporabljajo slamnate direktorje

Med kaznivimi dejanji v tej prioriteti dela najbolj izstopajo davčne zatajitve, kjer na policiji beležijo porast prijavljenih in obravnavanih zadev. Policija je v letu 2019 podala kazenske ovadbe na pristojna državna tožilstva za 125 kaznivih dejanj davčnih zatajitev, pri katerih je znašala materialna škoda skoraj 31 milijonov evrov. V prvi polovici 2020 pa je policija podala kazenske ovadbe za 115 kaznivih dejanj z materialno škodo skoraj 37 milijonov evrov.  

V zadnjem obdobju na policiji obravnavajo največ davčnih utaj na področju davka na dodano vrednost (DDV). V obsežnejših zadevah so zaznane zlorabe še posebej na področjih pridobitve motornih vozil iz tujine, trgovanja z žiti, elektronskimi napravami, olji in mazivi ter odpadnimi kovinami.

V kriminalističnih preiskavah zaznavajo, da organizatorji davčnih utaj uporabljajo za dosego svojih ciljev slamnate direktorje, vključujejo več fizičnih in pravnih oseb, tako slovenskih kot tujih, dokumentarni, finančni in blagovni tok pa je speljan preko več držav. Zato so predkazenski postopki vedno bolj obsežni, strokovno zahtevni, saj se tovrstna kazniva dejanja izvršujejo tudi v okviru organiziranih kriminalnih združb. Vedno več primerov je povezanih s tujino, kar podaljša čas preiskovanja kaznivih dejanj.