Umori, likvidacije in napadi

Umori in napadi na Hrvaškem ne pojenjajo. Včeraj so v zagrebškem naselju v avtomobilu našli truplo. Moškega je neznani storilec ustrelil v glavo. Po neuradnih podatkih naj bi bil moški stari znanec policije. Šlo naj bi za geodeta, ki se je ukvarjal z nečednimi posli. Ukvarjal naj bi se z izsiljevanjem, preprodajo mamil in avtomobilov ter sumljivimi posli z zemljišči in nepremičninami.

Morili mladoletniki

Hrvaški policisti pa so sporočili, da so prijeli skupino, ki je odgovorna za smrt komaj 19-letnega Luke Ritza. 1. junija je skupina mladeničev, starih od 15 do 18 let, napadla in pretepla 19-letnika, ki je hudim poškodbam podlegel. Za njegovo smrt sta odgovorna 16- in 17-letnik. Umor sta mladoletnika priznala in sporočila, da jima je žal.

Hrvaška je pred težko nalogo

Hrvaški mediji so zadnje mesece poročali o številnih umorih in likvidacijah. Primeri družinskega nasilja, v katerih je partner umori izbranko in si nato sodil sam, so se vrstili. Prav tako umori iz ljubosumja. Hrvaški organi pregona in pravosodja so nemočno opazovali dogajanje v državi. Vrstile so se preiskave, toda hrvaška javnost je opozorila, da z njihovim delom niso zadovoljni.

Odgovorni, skupaj z vlado na čelu, pa so se ostro odzvali šele, ko je pod streli morilca obležala 26-letna Ivana Hodak.

Protimafijski zakoni

Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivo Sanader sta po umoru 26-letnice napovedala paket protimafijskih zakonov. S tem bi izboljšali sodelovanje znotraj državnega varnostnega sistema. Vlada želi vzpodbuditi celoten sistem, da bo sodelovanje med pravosodjem, obveščevalno-varnostnimi službami in policijo boljše, ter da bi prineslo boljše rezultate.

Sanader je dejal, da bodo podprli posebna sodišča, poimenovana tudi "uskoška sodišča", na katerih bodo delovali specializirani sodniki za spremljanje potez Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) in državno tožilstvo.

Spopad s korupcijo

Afera Indeks je pretresla hrvaško javnost, ker je odkrila, da naj bi 67 ljudi prejemalo in dajalo podkupnine v zameno za uspešen študij. Med osumljenimi so profesorji, asistenti, posredniki in študenti na ekonomski in prometni fakulteti v Zagrebu.

Kupovanje izpitov, diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov pa ni nič novega. Hrvaška se bo morala spopasti tudi s težavo že zaposlenih oseb, ki so z lažnimi podatki o končanem šolanju prišli do delovnega mesta.

Napadi na novinarje

Žrtve fizičnih napadov so tudi novinarji. Tako so junija letos pretepli novinarja Jutarnjega lista Dušana Miljuša, ki že dvajset let piše o organiziranem kriminalu in mafiji. Pretepli so ga pred njegovim stanovanjem, Miljuš pa je utrpel hude telesne poškodbe.

Predsednik Hrvaškega novinarskega društva Zdenko Duka je takrat povedal, da je bilo v minulih 15 letih na Hrvaškem napadenih 50 novinarjev. Novinarji so takrat obtožili hrvaško vlado apatije in brezbrižnosti, zahtevali pa so, da se jih zaščiti. "Ne na način, da nas bodo ponoči in podnevi spremljali policisti, ampak tako, da bomo lahko normalno opravljali svoje delo," je bilo slišati.