Policisti Policijske uprave (PU) Ljubljana so na spletni novinarski konferenci predstavili več podrobnosti kriminalistične preiskave umora, ki se je 19. marca zgodil v Grosupljem.
Kaznivega dejanja so osumljeni 24-, 23-, 19- in 18-letni državljani Slovenije, doma z območja Kočevja. Po do sedaj zbranih podatkih se je četverica 18. marca popoldne pripeljala na območje, kjer je živel 77-letnik. Vozilo so parkirali ter se nato peš odpravili v bližnji gozd, da bi iz bivališča pokojnega ukradli vrednejše predmete.
Pri tem pa jih je zalotil 77-moški. Napadli so ga, ga pretepli in zvezali ter tako zvezanega pustili ležati na tleh. Zatem so preiskali njegovo bivališče, od koder so odnesli 2000 evrov gotovine in dva mobilna telefona.
Kot je pojasnil vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana Damjan Petrič, so nato zbežali, hudo pretepenega moškega pa pustili tam. Drug dan ga je našel prijatelj, a moški je kljub hitremu nudenju prve pomoči umrl.
Ogled kraja zločina je po besedah Petriča najprej trajal dva dni, saj na kraju samem ni bilo nobenih vidnih sledi. Kriminalisti so nato še pet dni pregledovali in preiskovali širšo okolico gozda, opravili so razgovore z več kot 70 osebami ter si ogledali posnetke nadzornih kamer. Sledi so poslali v Nacionalni forenzični laboratorij (NFL), kjer so jih strokovnjaki pregledali in ovrednotili.
Do osumljencev na podlagi materialnih dokazov, povezava s smrtjo brata izključena
30. marca so nato odvzeli prostost prvemu osumljencu, naslednji dan pa še ostalim trem. Do prvega osumljenca so prišli na podlagi treh zavarovanih dokazov. Nekaj ukradenih predmetov so moški med begom do avtomobila sicer odvrgli v bližnji potok, nekaj pa so jih zažgali. Po dejanju so se ustavili tudi na bližnjem bencinskem servisu, kjer so kupili določene stvari in so jih posnele kamere, je navedel Petrič. S pokojnim se po do sedaj zbranih podatkih niso poznali.
Na vprašanje, ali je Policija tudi v zvezi s smrtjo brata pokojnega, ki je umrl lani, izvedla kakšno preiskovalno dejavnost, pa je Petrič odgovoril, da ne. "Že na kraju dogodka lani ob smrti brata so bila opravljena preiskovalna dejanja, odrejena je bila tudi obdukcija. Pri tem ni bilo znakov, da bi bilo nad njim izvršeno kaznivo dejanje, umrl je naravne smrti," je pojasnil vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana.
V obsežni preiskavi je skupno sodelovalo okoli 200 kriminalistov in drugih policistov ljubljanske policijske uprave, policisti potapljači in vodniki psov.
Vsi štirje osumljeni pa so bili v preteklosti že obravnavani zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja oziroma premoženjske škode.
Za kaznivo dejanje umora je sicer predpisana kazen od 15 do 30 let zapora.
Slovenija po številu umorov ena najvarnejših držav v Evropi
Kot je zagotovil Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU), je Slovenija glede na število umorov v svetu in Evropi še vedno ena najvarnejših držav. "Zagotavljamo, da policisti in kriminalisti dajejo vse od sebe," je dodal.
To je pokazala tudi globalna raziskava o umorih, ki jo je opravil Urad Združenih narodov za droge in kriminal v letu 2019. Slovenija je po številu umorov na 100.000 prebivalcev na osmem mestu med najbolj varnimi evropskimi državami. Sicer je pri nas število ubojev in umorov že dlje časa v upadu. V 90. letih prejšnjega stoletja so policisti letno obravnavali tudi do 100 primerov, po letu 2007 pa letno povprečje tovrstnih kaznivih dejanj znaša približno 40.
Večino ubojev in umorov policisti uspešno rešijo. V zadnjih 30 letih je ostalo neraziskanih umorov le za dober odstotek, kriminalistične preiskave teh primerov pa se nadaljujejo.
