Maribor sta v dveh dneh pretresla dva strelska obračuna. V prvem primeru je šlo za mafijski obračun. Ranjeni sta bili dve osebi. V četrtkovem streljanju na Aljaževi ulici pa je moški zaradi dolgov ustrelil dve osebi, nato pa še sebe.
Glede dvojnega umora in samomora na Aljaževi ulici policijska preiskava še poteka. V današnji izjavi je tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl pojasnil, da so v ozadju streljanja najverjetneje neporavnani dolgovi. Moški je nekaj pred 12. uro prišel na sedež zasebnega gradbenega podjetja po denar oziroma plačilo. Tam se je sprl z nekdanjim delodajalcem. Po sporu je moški odšel do svojega vozila, iz njega vzel pištolo, za katero je imel dovoljenje, ter se vrnil v objekt. Izstrelil naj bi pet nabojev, z njimi pa ubil 56-letnega delodajalca, njegovega 29-letnega sina in sebe.
Na sedežu podjetja sta bila v času streljanja tudi tajnica in še en zaposleni, ki sta, ko sta zaslišala strele, pobegnila v sosednji blok in poklicala na pomoč. Strelec je pred dejanjem napisal poslovilno pismo (neke vrste oporoko), v katerem je navedel podatke glede zapuščine, in ga naslovil na sodišče.
Policija je bila o streljanju obveščena nekaj minut pred 12. uro. Stekla je bliskovita policijska akcija. Ker sprva ni bilo jasno, ali je strelec še na prostosti, je policija pozvala občane, naj se izogibajo Aljaževi ulici. Policisti so vdrli v objekt in na tleh našli tri mrtve. Ker je bila tudi pištola na mestu zločina, so preklicali nevarnost za občane.
Podjetje v finančnih težavah
Delavci, ki so se zbrali pred sedežem podjetja, trdijo, da delodajalec strelcu ni bil dolžen denarja, saj naj bi ga ta že poplačal z avtomobilom. A iz poslovnih podatkov je videti, da je podjetje že nekaj časa v finančnih težavah. Lani poleti je bila končana prisilna poravnava, a kot kaže, podjetje kljub temu ni bilo sposobno uspešno poslovati. Že leto dni ima blokirane račune, lani pa so ustvarili 222.000 evrov izgube. Na uradni vzrok tragedije bo treba še počakati, saj kriminalistična preiskava še poteka.
Je pa Mariborčane upravičeno strah, saj na Štajerskem, predvsem na področju krvnih deliktov, zadnje leto beležijo več kaznivih dejanj. A policija miri. "V nobenem od odmevnih primerov, ki smo jih v zadnjih dneh obravnavali v Mariboru, ni šlo za naključne žrtve, motivi pa so popolnoma različni. Zaradi tega resnično ni razlogov za splošno zaskrbljenost ali strah ljudi. V Mariboru in mariborski regiji imamo zagotovljen visok nivo varnosti in le-ta ni ogrožena, Slovenija pa je ena od najbolj varnih držav v svetovnem merilu," zagotavlja Šadl.
Zaradi zadnjih dogodkov na Štajerskem in na Primorskem (ko je 61-letnik ustrelil brata, nato pa storil samomor) imamo občutek, da je kriminala pri nas vse več. Dejstvo pa je, da narašča število kaznivih dejanj zoper premoženje (vlomi, tatvine, goljufije), medtem ko število umorov in ubojev ne narašča. Leta 2011 je policija zaznala 50 kaznivih dejanj umorov in ubojev, leta 2012 pa 55. Do današnjega dne je teh kaznivih dejanj 33.
Alenka Bratušek: "Žalostno."
Premierka Alenka Bratušek je strelski obračun komentirala z besedami: "Žalostno. To je vse." Z vsemi podrobnostmi tragedije, v kateri so umrli trije ljudje, sicer Bratuškova ni seznanjena. "Očitno je šlo za neko zelo težko socialno situacijo. V nobenem primeru ni dopustno, da se kaj takega dogaja," je še dejala.
Umek: V tej krizi se bo to še dogajalo
Direktor Uprave kriminalistične policije Marjan Fank je na nacionalni televiziji dejal, da se kar polovica vseh najhujših kaznivih dejanj zgodi na območju štajerske regije, vse pogosteje pa se kot motiv pojavlja osebna stiska ljudi in konflikti, ki iz tega izhajajo.
Peter Umek s Fakultete za varnostne vede pa je za časnik Večer dejal, da se takšno dejanje lahko ponovi, še posebej glede na gospodarski položaj, v katerem smo. Položaj delavcev je slab, opozarja Umek. "Nekateri so v hudi stiski. V tej se lahko zgodi marsikaj, če ljudje ne vidijo izhoda in jim nihče ne priskoči na pomoč. Še posebno, če se o problemih in ukrepih samo govori, nihče pa jih ne rešuje," še opozarja Umek, a hkrati dodaja, da se Maribor in njegova okolica zaradi krize ne razlikujeta od drugih pokrajin v Sloveniji. Za oddajo Svet na Kanalu A je Umek dejal, da so se s kolegi že pred tremi leti pogovarjali, da se bo zagotovo zgodila tragedija, saj so nekateri zelo nezadovoljni, saj ne morejo nahraniti družine, ostajajo jim dolgovi.
'Če nimaš možnosti zaslužiti za preživetje, imaš vedno večjo socialno stisko'
Kakšno je trenutno stanje v slovenski družbi, smo povprašali Anito Hrast, direktorico mariborskega Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. "Vedno več govora o gospodarski krizi seveda vzbuja v ljudeh občutek, da vse bolj tonemo. Nato postane to tudi dober izgovor za obup in reakcijo posameznikov, da bi kaj spremenili na bolje. To zaznavamo pogosto tudi z mladimi in drugimi brezposelnimi osebami, ki enostavno ne vidijo poti iz svojih stisk. Socialne, gospodarske, psihološke krize so zagotovo povezane. Če nimaš možnosti zaslužiti ali pridelati za preživetje, imaš vedno večjo socialno stisko, ki privede tudi do bolezni in drugih neprijetnih situacij. Pogosto trpi vsa družina, te stiske veliko stanejo tudi državo," pojasnjuje Hrastova in dodaja, da bi morali poskrbeti za najšibkejše člane družbe. "Ne samo s podporami, ampak bolj z zagotavljanjem dela ali dodeljevanjem zemlje, da bi si ljudje vsaj pridelali hrano. Delo namreč krepi človeka, veliko se da privarčevati z delom na zemlji za najnujnejše potrebe."
Hrastova ponuja tudi rešitev, čeprav nekoliko utopično, kot sama pravi: "Vsi delajmo bolj pošteno, preprečimo odločevalcem, da bi zlorabljali zakonodajo in jo prirejali za potrebe manjšine, zahtevajmo transparentnost vseh podatkov, osebno odgovornost s celotnim premoženjem za vse podjetnike, za vse politike in za vsa dejanja, ki jih počnejo, tako bodo bolj pazili, kaj delajo. Omejimo plače navzdol in navzgor, za čisto vse državljane. Določimo najmanjšo in največjo plačo ter omogočimo, da je premoženje v tej družbi bolj pravično razporejeno."
