Sodišče balonarja Kolenca oprostilo

Sodišče je sodbo balonarju Miru Kolencu izreklo danes ob 11.30. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti mu je grozilo deset let zaporne kazni, sodišče pa ga je oprostilo. Sodnica je svojo odločitev oprla na britanskega izvedenca, ki ga je pred izrekom sodbe izpostavil tudi Kolenčev zagovornik Boris Grobelnik.

Tožilstvo je Kolencu očitalo povzročitev splošne nevarnosti in zanj zahtevalo osem let zapora. Kolencu je obtožnica očitala, da pred vzletom ni dovolj preverjal vremenske napovedi, da je za pristanek izbral napačen kraj in napačno tehniko pristajanja, da ni ukrenil vsega za zasilni pristanek balona.

Sodnica Sinja Božičnik je danes poudarila, da lahko sodnik presoja le, ali so trditve logične in ali prepričajo. Britanski izvedenec Philip Dunnington, s čigar mnenjem se je sodišče seznanilo junija, je po oceni sodnice "podal odgovore na vsa zastavljena vprašanja ob upoštevanju vseh relevantnih podatkov kritičnega dne", v nasprotju s Kolenčevimi balonarskimi kolegi, ki so dogajanje na dan nesreče presojali, ne da bi tam bili. Glede slednjih je sodnica pripomnila, da "je to tako, kot če se greš generala po bitki".

Glede očitka Kolencu, da ni upošteval vremenske napovedi za slabo vreme na območju Alp je izpostavila, da gre tu za "selektivno utemeljevanje odgovornosti". Poudarila je, da je bilo v dneh pred poletom slabo vreme napovedano šele za popoldanski čas na dan poleta in so jih vremenoslovci posodobili šele po tistem, ko je balon že vzletel.

Tudi komisija za preiskovanje letalskih nesreč je v svojem poročilu zgolj ugotavljala, kaj bi bilo treba na področju poletov s toplozračnimi baloni spremeniti, da ne bi prihajalo do takih primerov, niso pa njihove ugotovitve šle v smeri ugotavljanja krivde, je opozorila sodnica.

Sodnica meni, da ni bilo mogoče ugotoviti, koliko izkušenj je imel Kolenc

Prav tako sodnica ni našla ustreznih utemeljitev za očitke, da je imel Kolenc pravzaprav premalo izkušenj za letenje s tako velikim balonom, njegov balon naj bi bil namreč največji balon na svetu. Kot je poudarila, ni bilo mogoče ugotoviti, koliko izkušenj konkretno je Kolenc imel, a očitno jih je bilo dovolj, da mu je agencija za civilno letalstvo izdala licenco za letenje z balonom. "Ministrstvo v tistem času ni imelo nobenih omejitev glede licenc ali različnih licenc za različne vrste balonov," je opozorila.

Sodnica je izpostavila tudi navedbo britanskega izvedenca za letenje s toplozračnimi baloni, da za razliko od drugih letalnih sredstev prekinitev leta balona ni možna "kar takoj". Tožilstvo je Kolencu med drugim očitalo, da kljub temu, da je na obzorju videl nevihtne oblake, poleta ni prekinil. Po ugotovitvah Božičnikove sta se Kolenc in drugi balonar, ki je letel istočasno, pač odločila za različne taktike, noben od njiju pa ni vedel, ali bo uspel pristati tam, kjer si je zamislil, ali bo uspel zagotoviti varen pristanek.

Sodnica se je uprla na pričevanje britanskega izvedenca

Glede očitka iz obtožnice, da je Kolenc za pristanek izbral napačen kraj, je sodnica poudarila, da je bil kraj sam po sebi dovolj velik, da pa je reagiranje v vremenskih pogojih, kot so bili takrat, zelo težko.

Tožilstvo sodnice ni prepričalo niti z utemeljitvami očitka, da Kolenc ni naredil vsega za zasilen pristanek balona. Sodnica je izpostavila, da ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da ni potegnil vrvice za pristajanje v sili, poleg tega je britanski izvedenec povedal, da tudi če bi jo, nadaljnjih dogodkov to ne bi v ničemer spremenilo.

Glede očitkov, da je celo dodajal ogenj, ko so nekateri potniki že padli iz košare balona, pa je izpostavila izračun britanskega izvedenca, da bi se balon odbil v vsakem primeru. Na nadaljnje reakcije balona je vplivalo tudi to, da je po prvem dotiku tal iz košare popadalo pet potnikov.

Sodnica je spomnila, da ni natančno znano, kdaj so kateri od potnikov popadali iz košare, da ni zagotovo znano, ali je Kolenc med poskusom pristanka potegnil rdečo vrv, ki povzroči, da se iz balona spusti zrak, niti, ali je ali ni zaprl ventile na jeklenkah. Ob tem je pojasnila, če obstaja več možnosti za določeno ravnanje in ne vemo, katera od teh je pravilna oz. kaj se je dejansko zgodilo, mora sodišče upoštevati tisto, ki je za obtoženca najbolj ugodna. "To je bil tudi razlog oprostilne sodbe," je dejala.

Tožilstvo je bilo pred izrekom sodbe optimistično

Tožilka Nikolaja Hožič je v zaključnih besedah izrazila prepričanje, da je dokazni postopek nedvomno pokazal na Kolenčevo krivdo. Opozorila je, da je obdolženi od prvega zaslišanja pred policisti do začetka sojenja spremenil svoj zagovor. Izpostavila je predvsem pričanja Kolenčevih kolegov balonarjev, ki so bili vsi kritični do izkušenosti in dejanj Kolenca, pa tudi ugotovitve službe za preiskovanje letalskih nesreč.

Nasprotno je obdolženčev zagovornik Boris Grobelnik v zaključnih besedah vztrajal, da je Kolenc nedolžen, da očitanega ni storil, da ni ravnal malomarno, nesreča pa da se je zgodila zaradi spleta nesrečnih okoliščin oz. "višje sile, ki je ni bilo mogoče preprečiti". Vse za Kolenca obremenilne priče pa so bile po njegovem mnenju nestrokovne, govorile zgolj iz svojih izkušenj in podale "neke subjektivne ugotovitve", saj nihče med njih ni bil na kraju v času pristanka balona.

Odvetnik Kolenca z odločitvijo zadovoljen

"Sodišče je pošteno in natančno izpeljalo postopek ter po mojem mnenju, znanju in vedenju tudi pošteno odločilo. Žal nam je, da je prišlo do te nesreče, a zgodila se je zaradi višje sile, nemogočih vremenskih razmer, ki so se pojavile," je ob odhodu iz sodne stavbe dejal odvetnik Grobelnik.

Kot je izpostavil, je sodnico prepričalo mnenje britanskega izvedenca, edinega strokovnjaka v celotnem postopku, ki že 40 let obvlada polete z baloni. "Poleg tega mojemu klientu ni bilo mogoče očitati, da je napačno ocenil vremenske razmere zjutraj tistega dne in da je imel napačno tehniko pristajanja. Prišlo je do izrednih razmer in v izrednih razmerah je težko ravnati. Lahko bi prišlo še do česa hujšega. Moj klient je v tisti situaciji naredil, kar se je dalo," je še dodal Grobelnik.

Najhujša balonarska nesreča pri nas

Najhujša balonarska nesreča pri nas se je zgodila 23. avgusta 2012 malo pred 8. uro ob Ižanski cesti v bližini Iga pri Ljubljani. V toplozračnem balonu, šlo naj bi za največji balon na svetu, je bilo 32 ljudi, 30 potnikov, pilot in kopilot. Nesreča, v kateri so umrli štirje potniki, še dva pa zaradi hudih opeklin nekaj dni zatem, se je zgodila med poskusom pristanka po tistem, ko se je začelo vreme naglo slabšati.

Balon je večkrat udaril v tla, zato so ponesrečenci popadali iz košare, razpršeni so bili v radiju enega kilometra. Reševalci, gasilci in policisti niso imeli lahkega dela – do poškodovanih pa so lahko prišli le peš. Trupla štirih ponesrečencev, ki so umrli že na kraju nesreče, so zoglenela, njihovo identiteto je potrdil šele Inštitut za sodno medicino.