Prah po torkovem streljanju v naselju Hrustovo se še ni dobro polegel, ko so včeraj, tokrat z gorenjskega konca, poročali o novem streljanju. Tokrat je šlo za družinsko tragedijo, saj je 69-letni moški ubil svojo sestro in ranil tri svoje sorodnike. A v obeh primerih je, vsaj po neuradnih podatkih, v streljanje vodil spor okoli posesti. V Hrustovem naj bi se sprli zaradi 100 metrov makadamske ceste, medtem ko se pri streljanju v Stražišču pri Kranju kot morebiten motiv omenja spor okoli betonske ograde.
Na videz malenkosti, a kot razlaga psihologinja Andreja Pšeničny je treba pogledati globlje. Že zgodovinsko gledano je zemlja Slovencem predstavljala pomemben del lastne identitete. "Stisnjeni med večje sosede, ki so večkrat posegali po naši državi, smo poistovetili ohranitev svoje zemlje z ohranitvijo varnosti, svoje identitete in svoje eksistence," pojasnjuje Pšeničnyjeva. Zato se lahko ob grožnji izgube zemlje zbudi najbolj osnovni samoohranitveni nagon, ki telo preplavi z reakcijo boja, pravi Pšeničnyjeva. "V takem afektivnem stanju pa lahko odpove tudi razumska presoja in lahko pride do nasilnih dejanj," dodaja.
Človek, ki se sooči z izgubo, ki jo doživlja kot pomembno, tako lahko nanjo močno čustveno reagira. Jezo lahko usmeri nase ali pa jo obrne navzven. "Če jo obrne navzven, ta bes lahko izbruhne kot verbalno ali celo fizično nasilje, v skrajnem primeru pa lahko pelje v umor tistega, ki ga v nekem trenutku človek doživi kot krivca za izgubo," razlaga Pšeničnyjeva.
Seveda pri tem ne pomaga družbeno vzdušje, ki trenutno vlada. Po besedah Pšeničnyjeve namreč kriza ogroža občutek varnosti, poveča se strah in zato se tudi hitreje počutimo ogrožene. Človek, ki izgublja občutek varnosti in zaupanja v tiste, ki naj bi ga varovali, ga lahko skuša ohraniti tako, da se naveže na bližnja sidra, pravi Pšeničnyjeva. In ta sidra so lahko bližnji ljudje ali pa tudi lastnina in podobno.
"Če je država tista, zaradi katere se povečuje negotovost, zagotovo lahko 'državnega predstavnika' doživi kot nekoga, ki ga ogroža," je prepričana. "Vso svojo jezo na državo, ki ga ne varuje ali ga celo ogroža, potem spet v afektu usmeri na tistega, ki državo predstavlja in ga v svojem obupu, ki ga preplavi in zamegli razumno presojo, napade," je dodala.
Ljudje v stiski pogosto vidijo trenutno situacijo kot nerešljivo, a pomoč je dosegljiva. Pomagajo lahko na številkah: 112 – Reševalna služba, 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj), 080 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan).
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.