Šola nosi del krivde

Mislim, da bi bilo potrebno pregledati, vse javne ustanove - vrtce, v Sloveniji, kako imajo poskrbljeno za varnost otrok.

Cenevols1, kako upaš v pričo otroškega trupelca dvomiti v obstoj elementov kaznivega dejanja. V obstoječi obliki oblasti in zakonov, velikokrat lahko to vidimo, je nek primer zakonsko primerem za ukrepanje šele ko je med dokaze vpisano tudi človeško oz. otroško truplo, včasih pa očitno še to ni dovolj. Kako hitro se mnogi sprijaznijo s tragedijo in pozabijo na primer, a starši nikoli do konca življenja. Lahko je, kot posledica verige dogodkov, smrt otroka tragedija, vendar NE v okoliščinah, kakršna je denimo ta, ko gre za vprašanje varnosti za življenja množice drugih otrok. Če mi vrtec, pri teh cenah, ki jih zahteva, ne more jamčiti, da dobim otroka nazaj živega in zdravega, kako naj jim zaupam otroka v varstvo. Veliko poslušamo o tem, kako je poskrbljeno za varnost otrok v vrtcih in šolah, da ne omenjam raznih postopkov v kriznih razmerah. Težava se pojavi, ker pri tem nihče ne upošteva razmerja med številom otrok in zaposlenih v vrtcu ali šoli, ki lahko v krznih razmerah, čeprav so redke, a to ni izgovor, zelo vpliva na varnost in preživetje otrok. V šoli bodo starejši pomagali mlajšim, a vrtcu tega ni. Če morajo starši dati polovico ali več plače za vrtec, imajo menda pravico zahtevati, da se njihov vrne domov živ in zdrav, praktično ne glede na razmere. Če temu ni tako, morajo odgovorni svojo neodgovornost tako ali drugače poravnati, brez slehernih izgovorov. Se zahteva preveč?

Ja, res nenavadno. Nauk zgodbe je zastrašujoč: zaradi moje malomarnosti umre nebogljen otrok, jest, boga revica, moram pa predčasno v pokoj. Sam mislim, da bi morali kaznovati tudi vse tiste kvazi inšpektorje, ki so določili takšno "kazen", DA JIH NI SRAM !! Kako, da ti inšprktorici nista že pred nesrečo ugotovili, da stvari niso v redu? Verjetno je prelepo v pisarnah, kdo in predvsem zakaj bi pa hodil po terenu. Me zanima, če sta po tem izrednem obhodu obiskali še kakšno drugo šolo ali vrtec, ali - Bog ne daj - bo spet prišlo še do kakšne podobne nesreče, ko bosta morali spet premakniti svoje zav...eni riti in kaznovati odgovorno osebo z - predčasno dobro plačano penzijo. Sožalje staršem, globoko sočustvujem z njimi.

Zgodba s predlogom Inšpekcije za razrešitev ravnateljice seveda ni končana. V kolikor res obstajajo elementi kaznivega dejanja jo bodo seveda ovadili državnemu tožilstvu, poleg tega sledi sigurno še civilna tožba s strani staršev (slednja najverjetneje proti šoli oziroma državi).

Delna krivda ali ne, odgovornost terja kazen v vsakem primeru. Da ravnateljici 'dovolijo' predčasno upokojitev, je milo rečeno absurdno, dvomim da se bo pri pokojnini kakšen minus sploh poznal. Bolj mehki pri odločitvi ne bi mogli biti. Neverjetno je, da lahko ljudje v vodstvu ustanov, podjetij ipd. izkoriščajo luksus predčasne upokojitve namesto primerne kazni. Kaj pa kazen za vzgojiteljico. Takšno sprenevedanje in popuščanje je prav čudno, glede na to, da so vsi vedeli in poznali fantkovo naravo in da je predtem že večkrat ušel, pa so kljub temu zanemarili tako očitna dejstva, je res tako težko upoštevati podatke pridobljeno iz preteklih izkušenj. Če bi šlo za mojega otroka, bi zahteval pošteno kazen, ker navsezadnje ne gre samo zanj pač pa tudi za druge otroke. Zahteval bi, po sodni poti, povračilo plačila vrtca za ves predviden čas, ki ga je in ga bi otrok preživel v vrtcu. Pri teh cenah, pričakovanjih staršev in odnosu vrtca to nikakor ne more biti sporno. Ne bi dovolil skrivanja za delno odgovornostjo, za sprenevedanji in nevem čim še. Izguba otroka ne traja samo en mesece, temveč je doživljenjska in niso prizadeti samo straši, pač pa ves družinski in sorodstveni krog otroka. Ne predstavljam si, kako je kot starš začeti in nadaljevati življenje po takšni igubi, kako je živeti z občutkom, da vsi okoli tebe živijo naprej kot, da se nič ni zgodilo, le sam ne moreš povsem. Izkušnja življenja, ki ni primerljiva z ničemer, ki jo blaži edinole misel na to, da ločitev vendarle ni večna in da se bomo enkrat na skupni spet srečali in preživeli tisto skupno življenje, ki nam zdaj ni bilo dano. Kadar gre najmlajše ni prostora za zatiskanje oči in sprenevedanje, temveč je potrebno odgovorne kaznovati, sicer se bodo naučili, da lahko napako ponovijo, pa ne bodo kaznovani. Tragedija ali ne, ni pomembno, napako in neodgovornost je treba poravnati, ne pa osebi 'dovoliti', da se predčasno upokoji. Ne potrebujejo potuhe, temveč kazen, v pouk njim in vsem drugim, sicer se bo 'tragedija' nedvomno nekje ponovila.