Kamenik oproščen

Kot je v kratki obrazložitvi oprostilne sodbe pojasnila predsednica senata Alenka Jazbinšek Žgank, so na tokratnem že tretjem sojenju Kameniku lahko presojali samo na podlagi tistih dokazov, ki so po izločitvi nekaterih ključnih, še ostali v spisu, ti pa Kamenika v ničemer niso povezovali s prisotnostjo na kraju tragedije.

Tudi priče, ki so jih po 25 letih spet vabili na sodišče, nekatere med njimi so tudi že preminile ali pa niso bile sposobne za pričanje, po tako dolgem času niso povedale nič več novega ali nič takega, kar bi obtoženega dodatno obremenilo, zato je sodišče lahko izreklo zgolj oprostilno sodbo, stroške postopka pa naprtilo državi.

Kamenik po razglasitvi sodbe ni želel komentirati dogajanja, češ da bo to storil šele, ko bo ta pravnomočna, njegova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar pa je bila z razpletom zadovoljna in ga je tudi pričakovala.

Tožilec Kacijančič je dejal, da bo o morebitni pritožbi še razmislil potem, ko bo prejel pisno sodbo. Sicer pa se zaveda, da je sodišče izločilo vse materialne dokaze, ki so bili obremenjujoči za obtoženca. "Mi smo z ostalimi dokazi skušali dokazati krivdo, a očitno ti dokazi niso imeli teže. Verjetno lahko tudi rečem, da današnja sodba niti ni neko veliko presenečenje," je še povedal.

Glede še enega osumljenca, po neuradnih virih nekaterih medijev hrvaškega državljana, za katerega je tožilstvo lani vložilo zahtevo za preiskavo, ni vedel povedati nič novega, ker da je v zvezi z njim na potezi sodišče.

Sodišče je sicer danes na zahtevo tožilca želelo zaslišati še dve priči, med njima eno anonimno. Do tega pa ni prišlo, saj je psihiatrično izvedensko mnenje za eno od njiju pokazalo, da ni sposobna pričanja, anonimna pa ni želela pričati, ker od tožilstva ni dobila potrebnih zagotovil o zaščiti, ki jo je zahtevala.

Ker je tožilstvo ocenilo, da za njene zahteve ni zakonskih pogojev, se je Kacijančič moral zadovoljiti z branjem njene izpovedi iz preteklosti.

Gre za enega najhujših zločinov v Sloveniji. Marca 1997 so v Tekačevem pri Rogaški Slatini pod štirimi streli umrli štirje ljudje. Sodni proces pa četrt stoletja kasneje še vedno ni dobil epiloga. Po 25 letih so zdaj iz sodnega spisa izločeni skoraj vsi glavni dokazi, ki obremenjujejo obtoženega Kristjana Kamenika, ker preiskovalna sodnica ni dovolj dobro obrazložila sodne odredbe, s katero je kriminalistom takrat dovolila hišno preiskavo pri osumljencu. 

Najprej so Kamenika na Okrožnem sodišču v Celju obsodili na 20 let zaporne kazni, vendar samo za umor zakoncev Poharc, Štefana in Frančiške, ne pa tudi za umor njunih podnajemnic na domačiji v Tekačevem. Umora Helene Krošlin in njene hčere Viktorije je bil Kamenik oproščen. Celjsko Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in ga obsodilo za umore vseh štirih ljudi. Vrhovno sodišče je to sodbo kasneje razveljavilo. V ponovnem sojenju na Okrožnem sodišču je na podlagi povsem istih dokazov sledil popoln preobrat – Kamenik je bil oproščen vseh štirih umorov.

A vendar tudi ta sodba ni obstala, saj se višji sodniki s takšno odločitvijo niso strinjali in so sodbo znova razveljavili. Tretje sojenje, ki se je začelo leta 2007, ni dobilo epiloga, ker so Kristjana Kamenika zaradi trgovine z mamili zaprli v tujini, v več državah je bil obsojen in do pred kratkim tudi na prestajanju dolgoletnih zapornih kazni. Na slovenskem sodišču se bo tako znova znašel šele po 15 letih.