Tožilstvo je Janu Korošcu očitalo, da je 8. marca lani v nočnem času na Dunajski cesti v Ljubljani pri križišču z Vilharjevo cesto trčil v dva moška, stara 53 in 64 let, ki sta po prehodu za pešce pri zeleni na semaforju prečkala cesto. Oba moška sta zaradi hudih poškodb umrla. V času prometne nesreče je imel Korošec v krvi 2,1 promila alkohola, pa tudi različne prepovedane snovi.
Okrožno sodišče v Ljubljani je Korošca januarja letos obsodilo na enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora ter mu za dve leti prepovedalo vožnjo.
Obramba se je na sodbo pritožila in predlagala, naj Korošca kot neprištevnega oprostijo vseh obtožb. Kot še pišejo Slovenske novice, je višje sodišče ocenilo, da je "okrožno sodišče prerano zaključilo, da je obtožencu dokazana zavestna malomarnost do kaznivih dejanj, preden se je spravil v neprištevnost, ker je dolgoletni uživalec drog".
Sklep, da je bil pri storilcu podan krivdni odnos, še preden se je spravil v stanje neprištevnosti, pa mora po prepričanju višjega sodišča temeljiti na ugotovljenih dejstvih in ga ni mogoče samo domnevati. Okrožna sodnica v sodbi tudi ni navedla nobene relevantne okoliščine, ki bi z gotovostjo kazala na to, da je imel Korošec namen upravljati vozilo, še preden je postal neprišteven, pojasnilo višjega sodišča povzema časnik.
Primer je v ponovno sojenje vrnilo okrožnemu sodišču, ki mora "v popolnosti raziskati dejansko stanje", torej znova izvesti vse že izvedene dokaze in po potrebi izvesti tudi dodatne dokaze v smeri ugotavljanja obtoženčevega krivdnega odnosa, preden se je spravil v stanje neprištevnosti.
