Tekačevo še brez sodnega epiloga
Marca 1997 se je na Tekačevem pri Celju zgodil štirikratni umor. Umorjeni so bili 73-letna Frančiška Poharc, njen dve leti starejši mož Štefan ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in njena 17-letna hči Viktorija. Glavni osumljenec je Kristijan Kamenik.
Čeprav je bil zaradi suma umora v Tekačevem že dvakrat obsojen na 20 let zapora, je Kamenik v tem sodnem primeru še vedno na prostosti. Sodni procesi trajajo že od leta 1999, Kamenik pa je trenutno v reškem zaporu na Hrvaškem, kjer je bil zaradi preprodaje drog obsojen na osem let zapora.
Periću 30 let za umor družine
Ivana Perića so marca 2004 na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na najdaljšo možno kazen – 30 let zapora, ker je avgusta 2002 v apartmaju v Rovinju iz koristoljubja umoril svojega brata, mater in očima. Leto dni starejšemu Igorju Miškoviču, ki mu je priskrbel morilsko orožje, pa so zaradi pomoči pri treh umorih prisodili tri leta in pol zapora.
Brkiću 30 let za trojni umor na Gorjancih
Ermin Brkić je bil januarja 2004 za trojni umor na Gorjancih obsojen na 30 let zapora. Po mnenju sodišča je prav Brkić tisti, ki je 6. maja 2003 na cesti Vahta–Gospodična na Gorjancih ustrelil 20-letno Darjo Erak ter 23-letna Bojana Čavića in Veljka Drinića. Umor se je zgodil zaradi kupnine pri prodaji rabljenega golfa.
Plut po obsodbi storil samomor
Še eden iz vrst medijsko zelo odmevnih primerov je bil umor Ljubice Ulčar leta 2005, ki jo je umoril zloglasni Silvo Plut. Ta je leto prej zagrešil grozljiv umor v Srbiji, ko je z nožem večkrat zabodel 25-letno Jasmino Đošić in se nad njo fizično izživljal. Sodišče v Srbiji je Pluta v odsotnosti obsodilo na 40 let zapora. Za umor Ulčarjeve in poskus umora njenega moža je Plut dobil najvišjo kazen 30 let, a je dva dni po obsodbi v zaporu storil samomor.
Plut je prvič moril leta 1990, ko je umoril Marjanco Matjašič. Po tem, ko jo je ubil, je še iznakazil njeno truplo in pobegnil. Za ta zločin je bil Plut obsojen na 15 let zapora.
Obsojeni tudi bombaši iz Dobruške vasi
Marca letos se je končal sodni proces v primeru bombnih napadov v Dobruški vasi. Ljubljansko višje sodišče je Janeza Schullerja obsodilo na 30 let, Leona Podlogarja na 20 let zaporne kazni, Branku Žižmondu pa so izrekli zaporno kazen v višini osem let in treh mesecev. V bombnem napadu junija 2005 sta umrli 46-letna mati in 21-letna hči iz naselja v Dobruški vasi.
Ugrabili podjetnike in jih izsiljevali: Dva umorjena, en pobegnil
Za grozljiv umor podjetnika Milana Tilija, ki so ga zvezanega in obteženega z betonskimi kockami vrgli v Savo, je sodišče junija 2005 na 30 let zapora obsodilo Jožefa Kovača, medtem ko sta njegova pomočnika Marko Kos in Zvonimir Vojska dobila 18 let zapora. Kovač, Vojska in Kos so bili s še štirimi obtoženci decembra 2001 obsojeni, ker naj bi bili vsak po svoje vpleteni v ugrabitev in umor podjetnikov Dušana Mavriča in Milana Tilija ter ugrabitev Dušana Gačnika. Slednji je namreč sedmerici uspel pobegniti.
Ustrelil bivše dekle in njeno prijateljico
Julija 2002 je v Ižakovcih v Prekmurju Robert Ravtar ustrelil nekdanje dekle in ranil njena starša, se odpeljal v Mursko Soboto in ustrelil še njeno prijateljico. Tudi njemu so sodili dvakrat, na koncu je bil obsojen na 30 let zapora.
Dolga sodna pot do oprostitve
Kar osem let je trajal eden najodmevnejših sodnih procesov. Podjetnica Milica Makoter je bila obtožena, da je naročila umor svojega moža Janka Makoterja, raketni napad na hišo svaka Jožeta, sicer komandirja policijske postaje Ljutomer, in bombni napad na tamkajšnjo policijsko postajo. Sodili so ji trikrat. Na prvem sojenju so jo obsodili na 30 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Na vnovičnem sojenju so ji prav tako dosodili 30 let zaporne kazni, a jo je višje sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Na tretjem sojenju jo je vrhovno sodišče spoznalo za nedolžno. Za umor njenega moža, raketiranje in bombardiranje sta bila obsojena Bojan Žalik in Ladislav Olah. Žalik je dobil 30 let zapora, Olah pa 16.
Letos že 10 umorov
To so le nekateri odmevnejši zločini, ki so pretresli Slovenijo, kjer so umori v zadnjih letih pogostejši. Strokovnjak za kriminalistično psihologijo s Fakultete za varnostne vede Peter Umek je za 24UR ZVEČER dejal, da bi pričakovali, da bi bilo v času recesije umorov in ubojev več, a je statistika pokazala, da jih lansko in predlansko leto ni bilo več. "Lansko leto smo imeli v bistvu najmanjše število umorov v zgodovini Slovenije," poudarja Umek. Je pa po njegovem zastrašujoča številka, da smo samo v prvih treh mesecih letošnjega leta imeli kar 10 umorov.
Umek pojasnjuje, da se število umorov povečuje, medtem ko ne narašča število ubojev. Največ je premoženjskih umorov, pri ubojih pa so glavni razlog slabe družinske razmere. Skoraj vedno je prisoten alkohol. Glede regije, je največ umorov na vzhodu Slovenije, s poudarkom na vinogradniških območjih, dodaja Umek.
