Prevaranti se predstavljajo pod različnimi krinkami in za različnimi izgovori o tem, zakaj ne morejo do denarja. "Za pretvezami, da so zdravnik v tujini, vojak na mirovni misiji ali nesrečen vdovec na naftni ploščadi, lahko stojijo pretkani kriminalci, ki po spletu nagovarjajo osamljene ženske," so izpostavili predstavniki Policijske uprave (PU) Maribor.

Na tovrstne prevare na svoji spletni strani opozarjajo tudi predstavniki projekta Varni na internetu. Šarmantni gospodje se predstavijo kot moški z zlomljenim srcem, ki na spletu iščejo damo, ki jih bo razumela. "To bi lahko bil začetek velike ljubezenske zgodbe, a je vse prej kot to. Osamljene ženske, ki so se na spletu zapletle s šarmantnimi tujci, so po letu dni 'razmerja' na daljavo ostale brez nekaj deset tisoč, nekatere celo brez več kot sto tisoč evrov," izpostavljajo.
Običajno se začne na družbenem omrežju
Kriminalci svoje žrtve iščejo na družbenih omrežjih in jim pošiljajo prošnje za prijateljstvo, največkrat na Facebooku ali Instagramu, navajajo Varni na internetu. Po njihovih besedah se predstavijo kot vojak iz ZDA na mirovni misiji nekje v Afriki ali Iraku, delavec na naftni ploščadi, zdravnik v Siriji, v vsakem primeru pa ločen ali ovdovel, z majhnim otrokom in osamljen. Razkrijejo svojo – največkrat tragično – življenjsko zgodbo in delijo fotografije, da bi vzpostavili čim intimnejši odnos z žrtvijo. Ko se ta zveza vzpostavi – včasih to traja tudi več mesecev – pa žrtev prosijo, da jim nakaže denar. "Izgovori so različni: denar potrebujejo za zdravljenje otroka, za potovanje domov ali da bi prišli na obisk. Zopet drugič imajo dostop do večje količine denarja, vendar najprej potrebujejo nekaj denarja od žrtve, da uredijo vso birokracijo in tako dalje," opisujejo pri projektu Varni na internetu.
Ob tem opozarjajo, da se zgodba ne konča, če žrtve ugodijo prevarantu in mu pošljejo sredstva, saj ta pričakuje vedno več denarja. Hkrati z žrtvijo vzpostavlja še močnejšo čustveno vez, zaradi katere se mu ta zelo težko zoperstavi.

Nakazan denar je za vedno izgubljen
Kot pojasnjujejo pri projektu Varni na Internetu, goljufi od žrtev najraje zahtevajo plačevanje prek plačilnih sistemov Western Union in MoneyGram, ki sta namenjena hitremu prenosu denarja. Včasih gre tudi za nakazila na bančne račune v tujini, ki načeloma pripadajo tako imenovanim denarnim mulam. "Te denar takoj po prejemu dvignejo in po drugi poti pošljejo naprej. Sled za denarjem se v vsakem primeru zelo hitro izgubi," opozarjajo.
Prevaro je težko izslediti
Po navedbah projekta Varni na spletu so prevaranti fotografije, s katerimi se predstavljajo na Facebooku, ukradli nekje na spletu ali pa na zavrženih diskih. Tudi imena in priimke si izmislijo. Facebook pa resničnih podatkov o uporabnikih ne izdaja oziroma jih posreduje samo v izjemnih primerih, kot so denimo otroška pornografija, iskanje pogrešanih oseb ter preprodaja drog in orožja – izključno organom pregona. "Obenem se je v teh primerih izkazalo, da tovrstni goljufi prihajajo iz podsaharskih držav zahodne Afrike, kjer naša Policija nima nobenega vpliva, njihovi organi pregona pa tako početje po tiho tolerirajo," pojasnjujejo.
Varni na internetu svetujejo
Če ste se ujeli v zanko prevarantov, predstavniki projekta Varni na internetu svetujejo, da nemudoma in v celoti onemogočite vso komunikacijo z goljufi: "Blokirajte jih na Facebooku in Skypu, ne odgovarjajte na njihove klice in elektronska sporočila. Skratka, naj dobijo vtis, da ne obstajate več. Če ste že nakazali denar, zadevo čim prej prijavite na lokalni policijski postaji."
Ob tem izpostavljajo, da imejmo ves čas v mislih, da je edini cilj kriminalcev od nas dobiti še več denarja, zato prekinitev komunikacije ne bo lahka: "Kontaktirati vas bodo poskušali na najrazličnejše načine, vam pihali na dušo ter vas prepričevali, da so se vaši sorodniki in znanci zarotili proti vam. Pri tem bodo proti vam uporabili vse podatke, ki jih imajo o vas, in vsa druga možna sredstva. Lahko vam celo zagrozijo, da vas bodo ubili, saj 'imajo znance v vojski povsod po svetu'."
Vse to počnejo zato, da bi prestrašili in psihološko pritisnili na žrtev, da bi ta na koncu zavoljo miru popustila in poslala denar. "V nobenem primeru pa ne nasedajte njihovim zgodbam – tudi če bi poslali denar, se izsiljevanje ne bi končalo, samo še bolj bi pritiskali na vas. Zato je res zelo pomembno, da prekinete vso komunikacijo z njimi. Če boste po nekaj dneh popustili pritisku in jim odgovorili, jim boste na ta način samo dali vedeti, da vas imajo še vedno v primežu," še opozarjajo predstavniki projekta Varni na internetu.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.