Črna kronika

'Prosim, ne storite ji nič žalega'

Algarve, 07. 05. 2007 17.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Deklice Maddy McCann, ki so jo v turističnem središču na Portugalskem ugrabili, še vedno niso našli.

Deklico naj bi ugrabili, ko je še spala
Deklico naj bi ugrabili, ko je še spala FOTO: Reuters

3-letno deklico Maddy McCann, ki je pre dnevi izginila iz sobe v hotelskem kompleksu v turističnem središču Praia da Luz na Portugalskem, policisti še vedno niso našli. Sorodniki in policija so sprva domnevali, da je deklica sama zatavala iz stanovanja in se izgubila, pozneje pa je policijski pes potrdil potrdil sume na ugrabitev. Policija tudi domneva, da naj bi deklico ugrabili, ko je še spala.

Otrokova mati Kate McCann, ki je danes nagovorila ugrabitelja, je dejala: "Prosim, ne poškodujte je. Prosim, povejte nam, kje lahko najdemo Madeline. Prosim, pustite je na varnem in povejte ljudem, kje je. Madeline je lep, skrben in poseben otrok. Prosim, prosim, ne ranite je“, je še dejala mati.

Hotelski kompleks, v katerem so bili nastanjeni McCannovi in njihovi prijatelji. McCannsova in njuni prijatelji, s katerimi sta skupaj počitnikovala, naj bi prav to letovišče izbrali zaradi slovesa kompleksa, prijaznega družinam z majhnimi otroki. Vendar pa nista najela varuške, ki jo v hotelu nudijo, za čas večerij, ko sta puščala otroke same v sobi.

SORODNI ČLANKI

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

shshsh
12. 05. 2007 10.40
Hmm..vse mi je kolikor tolikor jasno, edino v glavo mi pa ne gre, kako so jo lahko ugrabili ko je spala? Mislim, ce izhajam iz dejstva, da je bila soba zaklenjena, bi povzorcili ogromno hrupa, preden bi prisli v sobo in nato ven z deklico. Druga pesem je seveda, ce so strasi kratko malo pustili sobo odklenjeno in sli npr. na vecerjo. Anakos, se eno vpr. zate? Kako ti lahko 2letnik pobegne iz stanovanja? Logicno je edino,ce ga nimas zaklenjenega. Kar pa je potem cisto tvoja krivda. Razen, ce je bil tvoj otrok ze taki genij, da je pri 2eh letih znal odpirat vrata in jih tudi odklepat. Pa brez zamere, lp
anakos@email.si
09. 05. 2007 14.20
Igor! Saj mi marsikaj ne uspe prav dobro in niti ne morem reči, da res poznam otroke. Nekaj že, seveda. Poznati v globino pa ... Vsak človek ima svoje zaklade, skrivnosti, je unikat ... Za takrat pa - ena sama velika hvaležnost! Lp!
Ramzess
09. 05. 2007 13.31
Točno tako, strinjam se kako pomembna je intuicija v takem primeru in seveda poznavanje lastnega otroka, njegovih želja, nagibov, zanimanj, ki ga skoraj vedno vodijo, če odide kam sam. Nisem pa pristaš iskanja na pamet po vnaprej napisanem seznamu, čeprav je vredu, da se preveri tudi kaj drugega. Kaj neki bi otrok iskal pod avtom, se pred čim skrival, malo verjetno kajne. Tvoj fantek je lahko srečen, tudi ostali otroci, da ima tako intuitivno mamo, da je hitro uvidela njegov nagib in ga takoj našla. Svoje male poznaš, tako je tudi prav. Malo staršev se lahko ponaša s tem. Marsikateri reče, da svojega otroka pozna, a ga v resnici ne, čeprav gre zgolj za zaščitniško držo strašev. Lp.
anakos@email.si
08. 05. 2007 22.37
-1
Igor, zadnjič sem omenila, kako je moj 2-letnik šel sam ven iz stanovanja iz 4. nadstropja. Ko smo ugotovili, da ga ni, smo povprašali od vrat do vrat, v klet, potem okrog blokov in poklicali smo policijo. Policija je začela pred bliki gledati okrog avtov, pod avte ..., jaz pa sem molila (tega glagola nikoli ne uporabim na forumu ...), prosila sem za razsvetljenje, kam bi moj otrok lahko šel. In potem sem se odpravila -točno v pravo smer! Seveda, šel je v smer proti vlakom, koga pa ne zanimajo vlaki! Bil je 5 minut daleč od doma, stal je ob križišču, ki ga je prečkal, ob njem je bila neka gospa, ki se je vračala iz trgovine in je z vrečkami na tleh čakala, da kdo pride po tega otroka! Štiri leta in pol je od takrat ..., ostajam hvaležna, z živim spominom na to, da nam ni za zmeraj izginil otrok. Dovoljkrat se mi je že zgodilo, da ni bilo kaj tako, kot sem načrtovala ..., da malokrat mislim o drugih, ki morda tudi niso uspeli vsega "popolno" narediti, da so naredili velike napake ... Zelo si želim, da ne bi bilo treba vsakemu človeku prav vsega hudega izkusiti, preden bi dozorel. In vsak večer, ko "preverim" vse otroke v posteljah, sem neizmerno hvaležna za še en dan, ko smo spet vsi srečno skupaj. Dogodek s sinom sem omenila zato, ker sem 1000x pomislila, kdaj bi našli našega fanta, če ne bi šla jaz po intuiciji v neko določeno smer. In če ga ne bi iskala tudi jaz (ki sem ravno prišla iz bolnišnice po manjši operaciji). In zakaj so policaji gledali pod avte? Lep pozdrav! Imejva deklico v mislih!
Ramzess
08. 05. 2007 19.18
Da, upajva da se bo vse dobro končalo. Policija ima res svoje ozadje, svoja predvidevanja, svoja prepričanja. Če se izkažejo za napačna je še toliko huje, zapravljenega časa ni mogoče povrniti. Ne more biti prijetno opazovati kupa ljudi, ki razmišljajo v okviru zakonov in ne z lastno glavo, kot da ne bi razumeli, da so taki zakoni prej ovira kot v pomoč. Kateri zločinec pa se drži vnaprej predpisanih pravil za nek zločin, ta vendar ne obstajajo, potem bi vse, naprimer, ugrabitve bile izpeljane po istem kopitu, na enak način. Ljudje bi še mislili, da jih izvaja en sam človek, prav smešno bi bilo. Problem urejanja in razreševanja medosebnih kakršnihkoli zadev, je v tem, da človeškega faktorja ni mogoče vplesti v strog okvir zakona, vedno bodo luknje in odstopanja. Pri predmetnih zadevah je drugače in je to mogoče. Osebne izkaznice lahko urejamo samo na en način, in ta način oz. postopek je mogoče lepo spisati v obliki zakonskega predpisa. Pri zadevah med dvema ali več ljudi pa praktično ne. Predstavljaj si, da 15 družinskih partnerskih sporov razrešuješ po enem predpisanem postopku, ki ne dopušča nobenih variacij. Logika se poruši že pri prvi točki, vzrok spora, kje so še potem druge. Tak zakon je premalo dinamičen. Preveč skušajo problem prilagajati zakonom, namesto zakon problemu, kar pomeni znotraj večjega postopka izpeljejo manjši, čeprav ni nujno potreben, ampak ker zakon tako predpisuje ga pač morajo izpeljati. Golo izvajanje zakona torej, ne glede na dejansko stanje problema, dokaze, in posledice. Ali če dokazi kažejo, da je šlo za ugrabitev, zakaj potem zapravljati čas v preiskovanju okolice, zato ker tako v piše v zakonu. Kljub dokazom torej izvajajo nekaj nepotrebnega. Ni težko opaziti, da zunanji opazovalec vidi jasnejšo sliko dogajanja, kot oseba ki se z dogajajem direktno ukvarja, ker ta zunaj zakonskih okvirjev ni sposobna videti in razmišljati. Na podoben problem naletimo pri znanosti in ortodokstnih šolanih znanstvenikih, ki verjamejo samo tisto, kar so jih v šoli naučili, drugo zanje ne obstaja, ne znajo ali niso sposobni delati in razmišljati zunaj šolskega okvirja (medicina je recimo tak tipičen primer), tudi znanost še vedno verjame zgolj v tisto kar lahko dokaže v laboratoriju, manjši del drugih zadev priznava pogojno. Če denimo nek fizik trdi, da po zakonih fizike nekaj ni mogoče, nima prav, zakaj, ker je pozabil, on in Bog vesta zakaj, reči po ZNANIH zakonih fizike, kje pa piše da jih pozna vse. Pogosta napaka v različnih strokah. Ker ta svet pač ni popoln, kot tudi ljudje niso, bodo napake vedno obstajale. Kaj se bosta starša naučila s tega? Koliko staršev se to vpraša ko je neka izkušnja mimo? Res je, da taka izkušnja lahko privede do preveč prav paranoične zaščitniške drže strašev, ki začnejo pretiravati pri skrbi svojih (preostalih) otrok, kar lahko otroke v razvoju precej omejuje. Sicer je res, da ne poznamo pravega ozadja njunega ravnanja, še huje je ker se to zgodilo v tujini, kjer ne pznaš ljudi, kraja in jezika, kar je lahko zelo omejujoče. Ne vem kako biti odvisen od pomoči ljudi, ki ne govorijo niti tvojega jezika, kako omejujoče mora biti spremljati dogajanje če nikogar ne razumeš, še na tolmača se težko zaneseš. Upam, da se bo končalo tako da bo prav. Maddy-in angel varuh bi lahko tudi malo pomagal, kaj ne.
anakos@email.si
08. 05. 2007 16.06
Igor, v zapisih so včasih malo svojske izjave kot npr. "pes potrdil potrdil sume na ugrabitev" - pes je potrdil!? Kako pameten pes!? Tudi glede iskanja samega - mene je groza ... Uspešnejši bi bili najbrž, če bi takoj zagnali alarm do konca in da bi čim več ljudi vedelo. Policija ima svoje ozadje, svoja predvidevanja. Kaj se bosta starša naučila iz tega? Morda prav paranoičnega strahu pred možnimi nevarnostmi. To je pa lahko zelo hudo. Pa še tako majhne otroke imata. Sicer jaz ne bi rekla, da je to njuna stalnica, morda sta se tam čutila tako varna, morda sta prvič pustila otroke same. Zdi se mi, da je ravno pravo mero varovanja in bedenja nad otroki kar težko imeti, pogosto pretiravamo v eno ali drugo smer. Tale dogodek lahko resno ruši družinsko skupnost. Že sam "odhod" otroka (tudi če ne bi šlo za tako strašen "odhod") je nekaj zelo hudega, v tem primeru je pa lahko še zelo močan občutek krivde, mogoče je celo, da nista bila čisto enotna glede tega, da pustita otroke same. Srečala sem žensko, ki je za silvestrovo pustila 2 leti starega otroka in dojenčka sama doma - brez varstva - saj zmeraj prespita noč ... Takele izkušnje, ko se 1000x vse srečno izide, uspavajo ljudi ... Upajva oba za punčko!
Ramzess
08. 05. 2007 14.50
Anakos="Prošnja mame gre do srca ..." Ja, že res, ampak zvoniti po toči je prepozno pravi naš pregovor. Prošnja matere ima svoj namen, a pod težo naodgovornega ravnanja, ki ga nosita starša, za povrh še zdravnika, na svojih ramenih, nima ravno posebno velike teže. Vredu je, če bodo otroka našli, toda vprašanje česa sta se starša pri vsem tem naučila. In psihiatri ne bi bili psihiatri, če ne bi imeli svoje teorije, le na kakšni podlagi so jo razvili. A ni čudno če že toliko vedo in imajo toliko informacij, otroka pa še zmeraj niso našli. A ni čudno to, da so že vsi od začetka prepričani v ugrabitev, načrtovano ugrabitev, pa se še vedno zelo vrtijo okoli iskanja v že širši okolici hotela. Se vam zdi primerno, da poicija skriva toliko podatkov, ki bi javnosti lahko precej pomagali pri iskanju otroka. Kako lahko sploh pričakujejo v uspešnost svojega dela, če potencialni ugrabitelj pričakuje ravno to, manj ko javnost ve o njem, lažje se skriva. Gotovo ste opazili, kako so se spet iskanja osebe lotili strogo po pravilih, in tako ugrabitelju dali dotaten čas, to že počnejo tako očitno. Nič čudnega ne bo torej, če otroka ne bodo našli, preveč so so njihovi postopki že predvidljivi. To je eden, ste že opazili, od razlogov zakaj toliko primerov ostane nerešenih, zakaj nekaterih žrtev ne najdejo pravočasno ali živih. Postopki preiskav in iskanj ipd. so vnaprej predpisani in se zato ponavljajo, zločinci jih že poznajo in jih vračunajo v svoj plan, zato so meddrugim tudi uspešni. To je tudi razlog zakaj mnogim žrtvam zločinov ali staršem niso všeč policijski postopki, ker so preveč zbirokratizirani in premalo realni.
menajahtwa
08. 05. 2007 09.47
Kam gre ta svet....We are living in Hell among monsters !!!
anakos@email.si
08. 05. 2007 09.31
Počlovečenje ljudi? Žal je mnogo ljudi, ki so izgubili dušo ali kakor že rečemo tistemu, kar človeka dela, da je res človek. Denar, maščevanje ..., vsaj to dvoje je tako močno, da marsikoga zasužnji. Upajmo za Maddy - čeprav proti upanju.
paparoach@volja.net
08. 05. 2007 09.16
Res je, lahko je - pedofilija, organi oz. posvojitev - ej, piz.a jim mater.a, vrnila bi jim milo za žajfo!
nintendo64@email.si
08. 05. 2007 04.31
Možnosti je ogromno - lahko so jo ugrabili, da jo bodo preprodali v posvojitev.
anakos@email.si
07. 05. 2007 23.49
Prošnja mame gre do srca ... Upam, da pride do srca tistih, ki imajo punčko. Ko bi ga vsaj imeli. paparoach - slišala sem tako grozljive stvari v zvezi s prodajo organov, da me je pošteno strah ...
paparoach@volja.net
07. 05. 2007 23.27
Torej, možnost oz. sum pedofilije ... Piz.a ej, kaj bi človek naredil tem ljudem ej ... Grrr!!! Ne verjamem, da bojo starši punčko še kdaj videli (živo) ... Do zdaj so jo že Bog ve, kam odpeljali in ... kaj vse naredili ... Faaak, kako se morajo te starši počutit, ugrabitelji pa ITAK ne bojo nikoli kaznovani za to!!!