Primer Marina: dva odvetnika pristala med osumljenci

Na koprskem okrožnem sodišču je potekal še zadnji predobravnavni narok za obdolžene v zadevi Marina. 

Obdolženi naj bi v klubu Marina v Ajševici pri Novi Gorici, povezani v hudodelsko združbo, od 1. avgusta 2014 do 23. januarja 2019 za prostitucijo izkoriščali 413 deklet. Domnevno glavni akterji v tej zadevi, Jože Kojc, Dejan Šurbek in Vesna Ternovec, ki so že skoraj leto dni v priporu, so že zavrnili krivdo. Njihovi zagovorniki pa so danes opozorili zlasti na prekratek rok, ki jim je bil dodeljen, da se opredelijo do novih dokazov.

Policijsko poročilo, ki ga je tožilstvo prejelo tik pred začetkom predobravnavnih narokov v lanskem decembru in z njim dopolnilo dokazni predlog, obsega 162 strani ter več tisoč prilog, je tako navedel Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja družbo Cratos, edino pravno osebo med obdolženimi. Prav zaradi obsega gradiva je zato po njegovem mnenju pod vprašajem pravica do učinkovite obrambe.

Šurbkov zagovornik Peter Žnidaršič je ocenil, da bi morala obramba imeti na voljo leto dni, da se opredeli do vseh novih dokazov, kolikor je imela na razpolago tudi policija, da je pripravila poročilo. Šurbek sam pa je opozoril, da gre za skupno 50 do 60 terabajtov podatkov, pri čemer so navedbe tožilstva zelo selektivne. Prav zato, ker je v zaseženi komunikaciji "popolnoma vse", pa potrebujejo čas, da vse pregledajo.

Večina obdolženih je sicer zahtevala senatno sojenje, začetek glavne obravnave pa zaenkrat ostaja določen v začetku februarja.

Odvetnika sta se znašla med osumljenimi

Sodišče je po zaključku predobravnavnih narokov opravilo tudi poseben narok v zvezi s predlogi za izločitev dokazov. Pri tem je bilo treba tudi razčistiti, ali je pri komunikaciji med obdolženci in nekaterimi odvetniki obstajalo pooblastilno razmerje. Dva izmed odvetnikov, Maja Praviček in Filip Primec, sta se namreč zdaj na podlagi komunikacije z obdolženimi znašla med osumljenimi pomoči pri kaznivih dejanjih.

Odvetnik Žnidaršič je zatrdil, da je pooblastilno razmerje med odvetniki, poleg omenjenih dveh je tu še Maja Krašovec Orel, in družbo Cratos ter posledično Šurbkom kot direktorjem firme obstajalo, iz česar izhaja tudi tajnost oz. varovanje njihove medsebojne komunikacije.

Sodišče je zaslišalo tudi Krašovec Orlovo. Ta je potrdila, da sta imela s Šurbkom razmerje odvetnik–klient, ki jo obvezuje k varovanju zaupnosti.