"Ni besed, s katerimi bi lahko opisala to bolečino, ponižanje in strah, ki ga čutim zaradi teh ljudi. Če to sploh so ljudje? Prvi, drugi, tretji, … menjavali so se in z menoj zadovoljevali svojo divjaško pohoto. Prvič so me posilili v moji hiši, pred otroci, brez vesti. Imela sem samo 20 let, ko se je začel moj pekel." Tako svojo grozljivo izkušnjo iz vojne pripoveduje Bošnjakinja M. M. iz Bijeljine. Njeno polno ime je znano uredništvu Dnevnega Avaza, ki je objavil zgodbo.
Travme, ki so se začele leta 1992, še danes nosi s seboj, in jih bo s svetom delila na mednarodni konferenci v Sarajevu, posvečeni boju proti spolnemu nasilju v vojnih spopadih.
Po njenih besedah so najhujše zločine storili pripadniki srbske prostovoljne garde, ki ji je poveljeval zloglasni Željko Ražnatović Arkan. "Živela sem s taščo, možem in dvema otrokoma. V začetku aprila 1992 je v našo hišo vdrlo nekaj arkanovcov, bradatih in s krznenimi kapami na glavah. Moža so udarili, izgubil je zavest, potem še mene … Ko sem prišla k zavesti, sem bila popolnoma gola in v mlaki krvi. Ležala sem tam, nemočna, pretepena, posiljena in ponižana."
Mislila je, da je najhujše mimo. A vse skupaj se je šele začenjalo. "Dnevno so se izmenjavali in me posiljevali, dokler nisem izgubila zavesti. Moža nisem videla nikoli več. Šest mesecev so me vozili k Arkanu, bila sem njegova sužnja. Zahteval je mene in stalno mi je govoril: Ista si kot ona! (Svetlana Ražnatović Ceca, op. a.) Izživljal se je na meni, dokler se nisem od nemoči sesedla, nato me je prepustil drugim. Nekega dne mi je izpulil vse lase," pripoveduje.
Tudi drugi vojaki so jo posiljevali. "Pa ne samo to, tepli so me in rezali. Na meni so ugašali cigarete, po genitalijah … Želim pozabiti, a po vratu, rokah in celem telesu imam brazgotine, ki me vsak dan spominjajo na to."
Vse te grozote so po njenih besedah trajale do 18. aprila 1993, ko jo je rešil sosed, Srb, prijatelj njene družine. Odkupil naj bi jo za 5600 tedanjih nemških mark. "Odšla sem v begunsko taborišče v Tuzlo. Pri 21 letih sem bila povsem zlomljena in takrat mi je zdravnik povedal, da sem noseča. Nisem hotela roditi tega otroka, nisem mogla ..." še opisuje skozi solze.
Danes ima M.M. status invalidke, ne more najti službe. Živi v Sarajevu s soprogom, ki prav tako nima službe. Redno obiskuje psihoterapevta. V vojni je izgubila 39 članov družine, trikrat je celo poskušala storiti samomor.
