Policisti v povezavi z bančnimi ropi prijeli 24-letnika in 28-letnika iz BiH, 26-letnik je še vedno na begu

Policisti so v zadnjem mesecu uspešno preiskali dva oborožena ropa bank, in sicer v Straži pri Novem mestu ter v Vipavi. S prijetjem storilcev so preprečili vsaj še enega, že skrbno načrtovanega.

Vodja Sektorja kriminalistične policije France Božičnik je povedal, da se je 11. aprila dopoldne zgodil rop poslovalnice NLB v Straži pri Novem mestu. Nekaj po 9. uri sta vstopila oborožena in zamaskirana roparja. Eden je uperil pištolo proti zaposlenim in od njih zahteval denar. Uslužbenka mu je dala denar, ta pa ga je dajal v PVC vrečko, ki jo je prinesel s seboj. Drugi osumljenec je ves ta čas izmenično usmerjal pištolo v stranke in uslužbence. Zunaj ju je v neposredni bližini banke z vozilom pričakal tretji storilec in pobegnili so v smeri Dvora in naprej proti Ivančni Gorici. Banko so oškodovali za 8300 evrov.

Policija je nemudoma začela z aktivnostmi za izsleditev in prijetje storilcev - aktivirane so bile policijske sile iz celotne PU, na pomoč je priletel helikopter, obvestili so tudi sosednje policijske uprave.

V preiskavi, ki je potekala skupaj s kriminalisti PU Nova Gorica in GPU, so ugotovili, da sta dva osumljenca nekaj dni pred ropom v Ljubljano pripotovala z avtobusom, kjer sta najela avto, s katerim je bil pozneje storjen rop. Na dan ropa so vozilo vrnili in z avtobusom zapustili Slovenijo.

Pri preiskavi kaznivega dejanja so policisti našli oblačila roparjev, ugotovili so tudi, da so osumljenci načrtovali še en rop na banko, in sicer na območju Trebnjega.

"V fazi preiskave smo o kaznivem dejanju obvestili javnost in občane zaprosili za pomoč pri identifikaciji osumljencev. Vsem, ki so policiji posredovali kakršnekoli podatke o sumljivih vozilih in osebah, se zahvaljujemo, podatki so nam pomagali, da smo bili pri preiskavi primera uspešnejši," je še povedal Božičnik.

S kladivom in pištolo oropala banko

Drugi oboroženi rop se je zgodil 30. aprila ob 15.38 v Vipavi. Vodja Sektorja kriminalistične policije Marino Pangos je povedal, da sta zamaskirana osumljenca - eden oborožen s pištolo, drugi s kladivom - vstopila v poslovalnico, v kateri takrat ni bilo nobene stranke. Preskočila sta manjši pult in tako prišla v zastekljeni prostor za blagajno, kjer sta od uslužbenk v tujem jeziku zahtevala gotovino. Vzela sta nekaj več kot 14.000 evrov in peš zbežala mimo stanovanjskih blokov na parkirišče ob glavni cesti Vipava - Ajdovščina, kjer ju je čakal tretji osumljenec. Bliskovito ju je odpeljal v smeri vasi Planina oz. Slapa po makadamski cesti. Tam sta se roparja skrila v gozd, voznik pa je z avtomobila snel ukradene registrske tablice in se odpeljal v Ljubljano. Osumljenca sta v gozdu skrila vse predmete - pištolo, kladivo, oblačila, s seboj pa vzela le gotovino. Voznik ju je v večernem času prišel iskat in ju odpeljal v Ljubljano, kjer so prenočili, naslednje jutro pa zapustili Slovenijo.

Policisti so v intenzivni preiskavi, ki je vključevala zbiranje obvestil, ogled kraja kaznivega dejanja, preglede videoposnetkov nadzornih sistemov in izbiranje vseh možnih podatkov, ugotovili, da je trojica prenočevala na območju Ljubljane. Del predmetov, ki so jih uporabili pri ropu, so kupili v enem od trgovskih središč na območju Ljubljane.

Skupaj s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Ljubljana so potrdili, da so osumljeni državljani BiH, stari 24, 28 in 26 let. 24-in 28-letnik sta se konec maja vrnila v Slovenijo in se pripravljala na nov rop. Iskala sta primerne kraje oz. finančne inštitucije po državi, kjer bi to lahko storila. V četrtek, 31. maja, zjutraj so policisti v Ljubljani obema odvzeli prostost. V skladu s sodno odredbo so opravili preiskavo nastanitvenih prostorov in vozila, ki sta ga uporabljala, odrejeno jima je bilo pridržanje. V nadaljevanju pa so policisti opravili še oglede krajev, kjer so osumljeni skrivali predmete po ropih. V soboto, 2. junija, pa so policisti skupaj s kazensko ovadbo oba osumljena privedli k preiskalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je zoper njiju odredil pripor. Tretji osumljenec, 26-letni državljan BiH, je še vedno na begu, policija ga išče.

Preiskanost ropov pri nas med 70 in 75 odstotki

Preiskanost oboroženih ropov bank je v Sloveniji sicer med 70 in 75 odstotki, v posameznih letih so imeli celo 100-odstotno preiskanost, pa je povedal Aleš Kegljevič iz sektorja splošne kriminalitete.

"Načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje in s tem tudi trendi izvrševanja ropov se s časom spreminjajo, predvsem zaradi spremenjenega načina poslovanja z gotovino, zaradi tehničnih izboljšav na področju mehanskih in elektronskih sistemov varovanj ter zaradi prilagajanja storilcev razmeram in potrebam na trgu, tako v Sloveniji kot v Evropi. V zvezi s preiskovanjem oboroženih ropov ugotavljamo, da smo bili v času po osamosvojitvi priča porastu števila oboroženih ropov v finančnih institucijah, od leta 2002 naprej pa smo beležili padec števila oboroženih ropov finančnih institucij in menjalnic. Slednje lahko pripisujemo predvsem dvigu standardov varovanja v finančnih institucijah in prehodu na evro, zaradi česar v Sloveniji skorajda ni več menjalnic," je povedal.

V letih 2013 in 2014 so policisti ponovno zabeležili porast števila ropov bank, manjši padec izvrševanja ropov bank pa se nato nadaljuje v letih 2015, 2016 in 2017. Sam način izvrševanja ropov, se z leti ni posebej spremenil (storilci še vedno uporabljajo maske, strelno orožje, nože, ukradena vozila za pobeg, občasno tudi notranje informacije itd.).

Roparji so po njegovih besedah vedno veljali za nasilne in predrzne, saj je izvršitev kaznivega dejanja ropa neposredno vezana na uporabo nevarnih predmetov (strelno orožje, nož, palice itd.), s katerimi storilec neposredno zagrozi oškodovancu. Kljub dvema smrtnima žrtvama v letu 2011, ne moremo govoriti o tem, da so storilci ropov danes bolj predrzni kot pred leti, ko smo bili prav tako priča nekaj brutalnim ropom.

So pa policisti v zadnjih letih prijeli vse organizirane skupine, ki so na območje Slovenije prišle izvrševat oborožene rope finančnih institucij.