Po številu kaznivih dejanj se vračamo v leta pred epidemijo

V letu 2022 so policisti obravnavali 49.836 kaznivih dejanj, za katere so vložili kazensko ovadbo ali podali poročilo na pristojno državno tožilstvo. To je pod 10-letnim povprečjem, je pa bila preiskanost kaznivih dejanj 53,6 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih letih, je izpostavil Ferenc.

Policija je lani obravnavala 32.331 kršitev predpisov o javnem redu, ob čemer so največji delež obsegale kršitve po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Obravnavali so tudi 393.338 kršitev cestno prometnih predpisov, kar je drugo največje ugotovljeno število v zadnjih desetih letih, 14.388 kršitev Zakona o tujcih in 32.025 nedovoljenih prehodov čez državno mejo.

Med prednostnimi nalogami Policije v lanskem letu je Robert Ferenc med drugim izpostavil preprečevanje nasilja v družini, femicida in nasilja med vrstniki, preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj in upravljanje nedovoljenih migracij. Med varnostnimi izzivi Policije pa priprave na vstop Hrvaške v schengensko območje ter aktivnosti, povezane s požarom na Krasu.

V drugi polovici lanskega leta je bil po njegovih besedah poseben poudarek tudi na povrnitvi zaupanja javnosti v Policijo in njeno delo, "kar je bilo mogoče le ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in njegovega dostojanstva v policijskih postopkih ter zakonitem in strokovnem izvajanju policijskih pooblastil", je poudaril Ferenc.

Komisija DS za državno ureditev je v mnenju k letnemu poročilu med drugim izpostavila vprašanje uporabe kamer, ki bi jih imeli policisti nameščene na uniformi med opravljanjem svojega dela, potrebo po krepitvi prisotnosti Policije v lokalnem okolju kot tudi potrebo po večji prisotnosti policistov na avtocestnem omrežju. Člane komisije je tako zanimalo, ali tudi slovenska policija po zgledu tujih policij predvideva uporabo kamer in uvajanje sodobnih tehnologij v svojo obvezno opremo, je poudaril državni svetnik Miloš Pohole.

Smiselnost ukinitve avtocestne policije so v razpravi izpostavili tudi opozicijski poslanci, ki so sicer opozarjali tudi na kadrovsko problematiko v vrhu Policije in s tem povezano klimo znotraj Policije. Po oceni Žana Mahniča (SDS) so frakcijski boji v vrhu Policije v mandatu aktualne vlade bistveno močnejši, kot so bili v času nekdanje vlade. Tudi klima na Policiji, kjer se policisti tožarijo in ovajajo, je slaba, je ocenil. "Glede na podatke o nesrečah na avtocestah tudi mene zanima, ali ste spoznali, da je bila ukinitev avtocestne policije napaka, in ali jo imate namen znova vzpostaviti," se je Mahniču pridružila Vida Čadonič Špelič (NSi).

Ferenc je pojasnil, da na Policiji dnevno prilagajajo organizacijo dela varnostnim izzivom, dnevno prihaja tudi do premestitev oziroma začasnih napotitev policistov. "Z vstopom Hrvaške v schengenski prostor smo premestili oziroma začasno napotili približno 1500 policistov, ki so prej opravljali naloge neposredno na meji," je izpostavil. Eden od teh kadrovskih premikov je bila tudi ukinitev avtocestne policije, je dodal.

"Danes smo slišali, da nam primanjkuje policistov, policijskih šefov pa da imamo dovolj. Pri ustanovitvi avtocestne policije je bilo storjeno ravno to. Policiste smo vzeli iz drugih policijskih enot, na novo pa smo samo postavili policijske šefe," je poudaril. Izpostavil je tudi, da strokovnjaki oziroma inšpektorji, ki so nekoč opravljali delo pod okriljem avtocestne policije, svoje delo opravljajo naprej, saj so na Policiji ustanovili nov oddelek za delo na hitrih cestah in avtocestah.

Tudi o povečanem številu prebežnikov v brežiški občini

Odbor jr na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal tudi o ustavitvi nezakonitih migracij in ukrepih za učinkovito zaščito meja Slovenije, predvsem v Občini Brežice. Poslanci po petih urah niso izčrpali razprave, zato o predlaganih sklepih niso glasovali, sejo pa so prekinili.

Predstavnica vlagatelja zahteve za sklic seje Anja Bah Žibert je uvodoma pokazala fotografije iz naselja Rigonce v Občini Brežice, kjer po njenih besedah čutijo močno povečan pritisk nezakonitih prehodov meje. V naselju z okoli 180 prebivalci je po njenih navedbah mejo v septembru prečkalo 6200 prebežnikov. Notranje ministrstvo in vlado je zato pozvala, naj prenehata z odstranjevanjem ograje na meji, ampak naj jo nasprotno dodatno postavita. K temu pozivajo tudi domačini, je dejala. Poslanka SDS je pozvala tudi h krepitvi policijskega nadzora na območju Policijske uprave Novo mesto.

Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je dejal, da po vstopu Hrvaške v schengensko območje migracije ne potekajo več preko zelene meje, ampak preko različnih cestnih in železniških povezav. Zato je policija okrepila svojo stalno prisotnost in začela izvajati mešane patrulje z vsemi policijami držav, na katere Slovenija meji. Generalni direktor policije Senad Jušić je hrvaškega kolega pozval k okrepitvi mešanih patrulj na območju policijske postaje Brežice, je spomnil Ferenc.

Poudaril je, da so migranti dobro seznanjeni z azilnimi in drugimi postopki in jih pogosto izkoriščajo. Za razliko od hrvaške policije, ki migrante le napoti do azilnega doma, jih slovenska tja prepelje. Prednost tega pristopa je po besedah Ferenca v tem, da lokalno skupnost razbremenijo migrantov in z njimi povezanih občutkov nelagodja in strahu.

Policija po zagotovilih notranjega ministra Boštjana Poklukarja ravna humano in spoštuje človekove pravice tujcev in jih na kontroliran način pripelje v azilni dom v Ljubljano. Naslednji dan tam steče azilni postopek, ki pa po oceni notranjega ministra ni uspešen, saj ti ljudje azilni dom praviloma zapustijo. Policija jih vrača, ampak ti ljudje zbežijo, je pojasnil.

Glede zahtev za dodatno postavitev ograje je Poklukar ponovil, da je njena odstranitev koalicijska zaveza vlade Roberta Goloba in da ta zaveza ostaja v veljavi.