Zapornik Sašo Pokleka se je včeraj popoldne sam vrnil na prestajanje kazni na Dob, je potrdil direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Aldo Carli. "Gre za sum storitve hujšega kaznivega prestopka,“ je dodal in poudaril, da bo o ukrepih zoper njega odločal direktor zavoda.
Kot smo poročali, bi se moral 32-letnik po letnem dopustu 14. avgusta vrniti na prestajanje kazni, a se to ni zgodilo. Od takrat je bil uradno na begu, zoper njega so izdali tiralico, Carli pa ga je v oddaji 24UR celo javno pozval, naj se vrne. Podatkov o tem, kje naj bi bil zapornik, ki je pred leti poskušal srečo v šovu Sanjska ženska, nima. Informacije, da je samovoljno odšel na Hrvaško, naj ne bi držale. Ves čas naj bi bil v Sloveniji pri svoji hudo bolni mami, kar bi lahko bila zanj tudi olajševalna okoliščina.
Pokleka naj bi bil doslej zgleden zapornik. “Bival je v polodprtem oddelku brez ograje, redno je delal, pred tem je že večkrat dobil prost izhod in se je vedno vrnil v zavod, razen seveda tokrat,” je včeraj za 24ur.com dejal Carli. Tokrat je zlorabil svoje ugodnosti, zato mu jih bodo omejili, najverjetneje ga bodo tudi premestili nazaj v zaprti del zavoda. Grozila mu je tudi selitev v samico, kar pa se, glede na to, da se je v zapor vrnil sam, najverjetneje ne bo zgodilo.
Raziskali okoliščine smrti zapornika
Pobeg zapornika pa ni edina težava, s katero se trenutno soočajo na Dobu. Kot je znano, je prejšnji petek v zaporu storil samomor 26-letni S. V. Njegova mati je pristojne inštitucije opozarjala na neznosne razmere in na sinovo slabo psihično stanje, vendar je ni nihče poslušal. Generalni direktor uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je v tem primeru že imenoval tričlansko komisijo, ki bo raziskala okoliščine smrti 26-letnika. Podrobnosti bodo predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci.
Odvetnik Franci Matoz je sicer pred dnevi dejal, da je država objektivno odgovorna za smrt zapornika, in napovedal odškodninski zahtevek v višini od 50 do 60 tisoč evrov.
Nehumane razmere ...
Komisija preverja tudi obtožbe o nehumanih razmerah v slovenskih zaporih. Tako se je 340 kaznjencev z Doba obrnilo na Matoza s prošnjo, naj jih zastopa v uveljavljanju odškodnine zaradi "kršitve osebnostnih pravic – zaradi nehumanega prestajanja zaporne kazni", pozneje pa so se nanj obrnili tudi iz drugih zaporov. Kot je povedal v pogovoru za 24ur.com, pooblastila še zbira, zahtevkov pa bo blizu 400. "Zahtevki bodo individualni, odvisni od dolžine prestajanja kazni in razmer, ampak lahko rečem, da bo povprečno okoli 5000 evrov na posameznika. Začel pa jih bom vlagati čez sedem do deset dni, ko dobim prve končne podatke,“ nam je zaupal.
Evropsko sodišče je že izdalo sodbe, da prostorska stiska v zaporih pomeni kršitev tretjega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi mučenja in grdega ravnanja, je poudaril Matoz. "Sodišče v Strasbourgu je o tem že odločalo in prisojalo odškodnine. Dejstvo je torej, da se bo Slovenija morala držati določenih standardov, saj drugače krši človekove pravice,“ je zaključil odvetnik. To je bil njegov komentar na poslansko vprašanje prvaka SNS Zmaga Jelinčiča.
... ali nadstandardne ugodnosti?
Jelinčiča je razburila napoved odškodninskih tožb, zato je na vlado naslovil naslednje poslansko vprašanje: "Funkcija zavodov za prestajanje kazni zapora oziroma zaporov je vsekakor v kaznovanju storilcev za storjena kazniva dejanja, ne pa v nudenju številnih ugodnosti, katerih so vsakodnevno deležni. Ne smemo namreč pozabiti, da so v zaporih ljudje, ki jim je bila krivda za storjena, tudi najhujša kazniva dejanja nedvomno dokazana. /.../ Vlado Republike Slovenije zato sprašujem, kako je mogoče, da država bolje skrbi za storilce kaznivih dejanj kot pa za njihove žrtve? Kako je mogoče, da Vlada Republike Slovenije ne reagira na napovedane tožbe slovenskih zapornikov zaradi kršenja človekovih pravic? Ali se Vlada Republike Slovenije ne zaveda, da nameravajo zaporniki zahtevati izplačilo odškodnine od države, torej iz davkoplačevalskih sredstev?"
"V javnosti se je pojavil tudi šokanten podatek, da naj bi en dan enega zapornika državo stal bistveno več kot en delovni dan enega poslanca. Zaporniki imajo namreč vrsto ugodnosti, ki jih v skladu s povprečnim standardom življenja v Sloveniji lahko pojmujemo kot nadstandard. Imajo prvovrstno in prednostno zdravstveno oskrbo, saj zanje ne veljajo dolgotrajne čakalne vrste kot za navadne državljane. Takoj ob prihodu v zapor jim naredijo kompleten zdravstveni pregled, na davkoplačevalske stroške jim popravijo zobe, zagotovijo televizijo v sobi, tri različne menije obroka po lastni izbiri, ob tem pa lahko v zaporu še študirajo, doktorirajo, izdajajo knjige in jih predstavljajo po Sloveniji,“ nadaljuje Jelinčič, ki vlado še sprašuje, kako lahko kaj takega dopusti glede na to, da si številni slovenski delavci niti približno ne morejo privoščiti takšnega standarda.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.