Kot so sporočili s PU Ljubljana, so bili okoli 18. ure policisti obveščeni o prometni nesreči v Sodražici, v kateri je bil udeležen motorist. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je v ovinku padel in se huje poškodoval. Ker so policisti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, so zoper njega uvedli prekrškovni postopek. Ob istem času so policisti posredovali še na eni prometni nesreči, in sicer na Finžgarjevi ulici v Ljubljani, kjer je kolesar pri zavijanju trčil v prometni znak in padel. V nesreči se je lažje poškodoval, policisti pa so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je preizkus pokazal 0,67 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper njega bo uveden prekrškovni postopek.
Uro in pol pozneje so bili policisti napoteni na prometno nesrečo v Logatcu. V nesreči sta bila udeležena voznik osebnega vozila in pešec. Voznik avtomobila je pri rdeči luči zapeljal v križišče, kjer je zavijal levo, tam pa je trčil v pešca, ki je prečkal cesto. Pešec je bil v nesreči huje poškodovan. Povzročitelj prometne nesreče je odpeljal in se pozneje vrnil na kraj, kjer so policisti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, preizkus alkoholiziranosti je namreč pokazal, 0,96 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku je bil odrejen strokovnim pregled, policisti pa zbirajo obvestila v zvezi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje in bodo o vseh okoliščinah obveščali pristojno državno tožilstvo.
Kasneje, okoli 20. ure, se je v Logatcu zgodila še ena prometna nesreča, kjer je voznik električnega skiroja vozil po klancu navzdol in v ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v nasproti vozeč avtomobil. V nesreči se je lažje poškodoval, policisti pa so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Imel je 0,42 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper njega bodo uvedli prekrškovni postopek.
Ker je vožnja pod vplivom alkohola še vedno eden izmed glavnih dejavnikov za tveganje za nastanek prometne nesreče, so policisti v sporočilu za javnost zapisali, kako se zaradi alkohola zmanjšujejo naše sposobnosti in kaj določena stopnja opitosti pomeni za naše dojemanje in zaznavanje med vožnjo.
Pri 0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka je sposobnost opazovanja premikajočih se luči poslabšana. To na primer pomeni, da ponoči niste več sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate.
Pri 0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka se zmanjša sposobnost globinskega opazovanja. To pomeni, da razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. Možnost za povzročitev prometne nesreče se poveča za petkrat.
Pri 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka se vam zdijo opazovani objekti bolj oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da v ovinek pripeljete s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato lahko vozilo zanese. Pojavi se tako imenovana rdeča slepota. Čedalje težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd. Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega. Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je čedalje težje. To pomeni, da vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo. Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega odzivanja. To pomeni, da je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo pozneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov. Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je nevarno zlasti za tiste, ki se vozijo z vozili z dvema kolesoma.
Pri 1,0 gramu alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka je bistveno moten odziv oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam. Bistveno je zožan zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko usodno zlasti v križiščih. Zaznavanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni, da praviloma vozite s premajhno varnostno razdaljo, da so vaši odzivi prepozni in večinoma napačni in da se na določene nevarnosti sploh ne odzivate več. Posledice so naleti. Odzivni čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta. Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.
"Neustrezno psihofizično stanje voznikov ima še vedno najpomembnejši posredni vpliv na nastanek prometnih nesreč. Še vedno velja, da je okrog 10 odstotkov prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola, v zadnjih letih pa se policisti vse večkrat srečujejo tudi z vozniki, ki povzročijo prometne nesreče pod vplivom prepovedanih droge ali drugih psihoaktivnih snovi," so še zapisali na PU Ljubljana in pozvali voznike, naj za volan sedejo le trezni.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.