Pred enim tednom je pacient na psihiatrični kliniki v Ljubljani spolno zlorabil bolnico, ki je v sobi počivala po odvzemu krvi. Predstojnica oddelka za klinično psihiatrijo Vesna Švab je za 24ur. com potrdila, da se je posilstvo prejšnji petek res zgodilo. "Pacientko smo po dogodku odpeljali na ginekološki pregled in ginekolog je po dogovoru z nami obvestil kriminalistično policijo, ki je dogodek začela preiskovati. Pacient je bil pozneje premeščen na drug oddelek. Obveščeni so bili tudi svojci," so zapisali v današnji izdaji Slovenskih novic.
“Lahko potrdimo, da je bila 9. avgusta 2008 Policijska uprava Ljubljana obveščena o sumu storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, katero naj bi se zgodilo v prostorih Psihiatrične klinike v Ljubljani. V zvezi s prijavo še vedno poteka kriminalistična preiskava,” so za 24ur.com sporočili iz PU Ljubljana.
Odredili izredni strokovni nadzor
Švabova je še dejala, da so, ko so izvedeli za spolno zlorabo, opravili potrebne pogovore in skušali ugotoviti, zakaj je prišlo do tega. "Direktor Psihiatrične klinike je bil pisno obveščen o dogodku s strani predstojnice dr. Vesne Švab. Takoj po obvestilu je odredil izredni strokovni nadzor, to pomeni imenovanje komisije, ki je dolžna pregledati celotno dokumentacijo in o izsledkih preiskave posredovati pisno poročilo s predlogi. Rok za izdelavo poročila je 10 dni," je dejala za Slovenske novice.
"Opravili smo pogovore z osebjem, skupaj smo skušali ugotoviti, kje bi lahko prišlo do napake, hkrati pa smo hoteli tudi razbremeniti osebje, ki je v hudi stiski. Preverili smo vse postopke varovanja na oddelkih,“ je za 24ur.com dejala Švabova.
Kako je lahko prišlo do posilstva?
Postavlja se sicer vprašanje, kako je do spolne zlorabe na sami psihiatrični kliniki, kjer so bolniki tudi pod stalnim strokovnim nadzorom, sploh prišlo? Oddelek za klinično psihiatrijo lahko sprejme do 400 bolnikov, sestavljajo pa ga oddelki, kot so intenzivna psihiatrija, prolongirana terapija, rehabilitacija in gerontopsihiatrija. Oddelek za intenzivno psihiatrijo s sprejemnimi oddelki je namenjen izvajanju intenzivne diagnostike in zdravljenju nujnih psihiatričnih stanj, predvsem tistih, pri katerih "pride do motenj presoje resničnosti“, je zapisano na strani psihiatrične klinike.
Švabova je dejala, da je storilec kaznivega dejanja bil sprejet v bolnišnico na zdravljenje le nekaj dni pred tragičnim incidentom in da je v "procesu diagnosticiranja stanja.“ Po pregledu zanj niso odredili stalnega strokovnega nadzora, saj za to ni bilo potrebe. Bolnica je v času posilstva bila v svoji sobi, ki pa je bila nezaklenjena, pacient pa je do nje prišel iz moškega oddelka. Zakaj bolnica ni bila zaklenjena? Švabova je dejala, da je takrat (v času posilstva) počivala v svoji sobi, ocenili pa so tudi, da ni bilo potrebno zakleniti njene sobe, saj bi to lahko njeno duševno stanje poslabšalo.
"Strokovno osebje ni moglo nadzorovati vseh oddelkov. Situacijo je težko obvladovati,“ je glede tragičnega dogodka dejala Švabova in znova opomnila, da se srečujejo s pomanjkanjem strokovnega osebja, poleg tega pa je po njenem mnenju frekvenca bolnikov v sprejemnih pisarnah zelo velika.
"Štirje od osmih takrat prisotnih članov osebja so bili med incidentom hkrati zaposleni s sprejemi v bolnišnico, med njimi tudi s sprejemi proti volji, ki zahtevajo posebno zavzeto strokovno obravnavo. Pacienti so se vračali iz vrta, kamor jih je osebje peljalo, da bi jim olajšali obravnavo. Ob tem je bilo treba nadzorovati širši prostor kot le območje oddelka. Prostor za kajenje na moški strani so takrat ravno belili, zato so se moški zadrževali v kadilnici na ženski strani. V teh okoliščinah je eden izmed pacientov odšel v sobo, kjer je počivala pacientka po odvzemu krvi. Izvedel je dejanje spolnega nasilja. Medicinski tehnik, ki je pregledoval sobe, je prišel v sobo prepozno, da bi incident lahko preprečil," je dejala za zgoraj omenjeni časnik.
Kaj storiti po posilstvu?
"Storili bomo vse, da bomo bolnici nudili vse, kar potrebuje, da bo imela vso psihiatrično pomoč pri zdravljenju,“ je glede usode bolnice dejala Švabova. Prav tako se bo še naprej zdravila pod strokovnim psihiatričnim vodstvom. Omenila je še, da sta tako bolnica kot pacient imela "hudo duševno motnjo, zaradi tega pa je bilo doživljanje dogodkov različno“ kot pa pri normalnih ljudeh.
Pacient je imel takšno duševno motnjo, pri kateri lahko pride do motenj v vedenju, kar pomeni, da lahko izgubi nadzor nad sabo. "V velikih primerih se lahko vedenje predvidi, v mnogih pa tudi ne. Incidenta se ni dalo predvideti,“ je še dejala.
