Ustavni sodniki so najprej odločili o dveh ustavnih pritožbah obrambe Milka Noviča na sklepe, s katerimi so sodišča (najprej prvostopenjsko, po pritožbi pa še višje) leta 2016 ugotavljala, ali še obstajajo priporni razlogi za Noviča, in sklepe, s katerimi so sodišča zavrnila Novičeve predloge za odpravo pripora. V sklepih so sodišča pripor utemeljevala s tem, da je podana ponovitvena nevarnost, da Novič svoje dejanje ponovi.
Novičev odvetnik Jože Hribernik je ustavni pritožbi vložil, ker je menil, da je bil pripor Noviču odrejen in podaljševan nezakonito. Sklepi naj bi bili med drugim premalo obrazloženi.
Ustavni sodniki se s tem niso strinjali. V sklepu, s katerim so odločili, da obeh pritožb ne bodo obravnavali, so zapisali, da so sodišča obrazloženo odgovorila na Novičeve očitke, samim obrazložitvam pa da ni mogoče očitati nerazumnosti, prav tako ne očitne napačnosti. Sodišča so po oceni ustavnih sodnikov zadostila zahtevi po konkretizaciji svojih odločitev in zato niso kršila Novičevih pravic.
Za takšno odločitev je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, proti pa je bil sodnik Klemen Jaklič, ki je napisal odklonilno ločeno mnenje. Ustavni sodnik Marko Šorli je bil pri odločanju izločen.
Ustavni sodniki so nato odločili tudi o Novičevi ustavni pritožbi na zavrnitev predloga za odpravo pripora, ki ga je Novič podal potem, ko mu je bila izrečena obsodilna sodba na prvi stopnji in mu je bil po nekaj mesecih na prostosti znova odrejen pripor.
Novičeva obramba je v tej ustavni pritožbi med drugim menila, da sodišče zavrnitve predloga za odpravo pripora ne bi smelo opreti na utemeljen sum, ki naj bi ga dokazovala obsodilna sodba prvostopenjskega sodišča, ker da slednja še ni bila pravnomočna. Ustavni sodniki so bili tudi tu drugačnega mnenja.
Takšno odločitev so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi za proti enemu proti. Proti je bil sodnik Jaklič, ki je spisal odklonilno ločeno mnenje. Pozitivno ločeno mnenje pa je podala ustavna sodnica Špelca Mežnar. Ustavni sodnik Šorli je bil tudi pri tem odločanju izločen.
Novič je bil za krivega umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika pravnomočno spoznan decembra lani, kmalu zatem pa je tudi začel prestajati kazen zapora. Morebitna ugodna odločitev ustavnega sodišča glede sklepov o priporu tako zanj ne bi prinesla večjih sprememb, bi pa lahko zahteval odškodnino za čas, ko je bil v priporu.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.