Poročanje novinarjev 24UR ZVEČER je marsikoga močno pretreslo. Pridobili so namreč dopisovanje med zdravnikom Ivanom Radanom in nekaterimi njegovimi sodelavci na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Iz teh dopisovanj je razvidno, da so tudi nekateri drugi zdravniki najverjetneje ravnali sporno – najmanj tri zdravnice naj bi odklapljale paciente z aparatov za dihanje in jih tako pustile, da se dušijo.
Imena vseh omenjenih zdravnikov hranijo v uredništvu oddaje 24UR ZVEČER.
Policisti so dejali, da je njihova preiskava širša in da ne preverjajo le Radana. Preverjajo tudi ravnanje odgovornih oseb.
Ob tem policisti pozivajo vse, tudi medije, ki imajo kakršne koli koristne informacije, listine in dokazila, iz katerih izhajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj, naj jih posredujejo policiji.
Medicinske sestre v strahu in na udaru zdravnikov?
Ponoči si medicinske sestre niso upale klicati zdravnikov v dežurno sobo, saj so jih sicer nadrli, sestre niso vedele, katere stvari so pomembne in katere ne. Dežurni zdravniki so navodila dajali preko telefona, pacienta so prišli pogledat le redko. Tako so sestre delale na svojo odgovornost, so še poročali v 24UR ZVEČER.
UKC Ljubljana: Delamo dobro
Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je izrazil pretresenost, da je nenadoma človek, ki mu očitajo umor več bolnikov, "postal žvižgač, njegove besede pa čisto zlato". S tem se je odzval na poročanje medijev o domnevnih dopisovanjih Radana z nekaterimi sodelavci, iz katerega naj bi izhajale nove nepravilnosti. "Pričakoval bi, da so take trditve vseeno preverjene," je dejal Hojker in poročanje medijev označil za senzacionalistično. Ob tem je zagotovil, da ima UKC Ljubljana natančen sistem obravnavanja vseh odklonov. "Tudi anonimne prijave ne gredo v koš," zagotavlja.
Glavna sestra UKC Ljubljana Erna Kos Grabnar je ocenila, da so medicinske sestre tokrat "žrtve manipulativnega ravnanja posameznika". Poudarila je, da je vse zaposlene v zdravstveni negi v UKC Ljubljana primer Radan globoko pretresel, prizadel in je predmet pogovorov. Poudarila je, da ne bežijo pred odgovornostjo, in spomnila, da tudi zaposlene v zdravstveni negi veže kodeks etike, ki jim narekuje, da delajo v dobro bolnika.
"Gre za delovanje posameznika in ne za delovanje celotnega tima," pa so v skupni izjavi poudarili zdravniki in medicinske sestre. Sami se sicer čutijo soodgovorne, ker niso prepoznali, da je kaj takega, kar očitajo Radanu, možno.
V. d. generalnega direktorja bolnišnice Simon Vrhunec pa je znova poudaril, da obžalujejo "vse, kar se je v zvezi s tem primerom slabega zgodilo, za kar smo deloma odgovorni tudi mi". Ponovil je, da v UKC Ljubljana vsi delajo v korist bolnikov in kar delajo, delajo dobro.
'Uničevanje oddelka'
Strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana David B. Vodušek je dejal, da bi lahko celoten oddelek prenehal delovati, saj so zaposleni pod hudimi pritiski. Delajo na škrge, ker nimajo dovolj kadra, so pa edini tovrstni oddelek v Sloveniji. Pravi, da je nekdo v ozadju, ki mu je v interesu očrniti celoten oddelek. "Javnost ima pravico izvedeti, a na odgovoren način in brez veliko koletaralne škode," je dejal Vodušek.
V. d. predstojnice oddelka Janja Oblak Pretnar je dejala, da so zaposleni na nevrologiji močno prizadeti zaradi včerajšnjih izjav. "Vsi nas potrebujete, a ob takšnih medijskih pritiskih tega (dela, op.p.) ne bomo zmogli," je dejala.
Vodja nevrološke intenzive Nataša Milivojević, ki je na današnji novinarski konferenci prebrala izjavo zaposlenih, je poudarila, da gre v primeru Radan za delovanje posameznika in ne celotnega tima. "Gre za delovanje človeka, ki je očitno svoja dejanja zelo dobro prikrival," je dejala in dodala, da so šele nekaj mesecev pred decembrskim dogodkom, s katerim je Radan opozoril na svoja dejanja, zaposleni na oddelku zaznali, da Radan manipulira in skuša povzročiti razdor na oddelku.
Sestre z nevrološkega oddelka intenzivne terapije so zelo pretresene že zaradi samega primera Radan. "Gre za eksces, ki ga obžalujemo in se svojcem opravičujemo," je dejala ena izmed njih.
'Ne drži, da si medicinske sestre ne upajo govoriti o nepravilnostih'
Na novinarski konferenci so tudi zavrnili Radanove trditve o tem, da si medicinske sestre na oddelku ne upajo spregovoriti o nepravilnostih. Glavna sestra nevrološke klinike Helena Tušar je poudarila, da ima vsaka sestra možnost izraziti svoje mnenje in povedati, če kaj ni v redu
Glavna sestra kliničnega centra je dejala, da sestre prijavijo vse možne odklone, ki jih nato tudi obravnavajo. Takšne prijave rešujejo in jih ne skrivajo. Pravi, da navedbe, da si sestre niso upale povedati, da se dogajajo nepravilnosti, ne držijo.
Tudi ostale prisotne zdravstvene sestre in medicinski tehnik so potrdili, da razmere na oddelku niso takšne, kot naj bi jih opisoval Radan. "Včasih je kaotično, ampak da bi puščali ljudi, da bi umirali, pa ni res," je dejal tehnik.
Poziv k odstopu
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zaradi primera Radan javno pozvala vodstvo UKC Ljubljana in nevrološke klinike, naj zaradi objektivne odgovornosti v tem primeru nepreklicno in takoj odstopita. Zaradi novih dejstev je uvedla tudi izredni strokovni nadzor nad dejavnostjo zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije nevrološke klinike.
Na ministrstvu obžalujejo, da je prišlo do take situacije, vendar močno upajo, da gre za osamljen primer. Verjamejo, da zdravniki svoje delo opravljajo v skladu s Hipokratovo prisego, zato omenjeni incident ne sme vplivati v zaupanje v delo zdravnikov, je še dejala ministrica.
Vodstvo UKC skrbi vmešavanje politike v vodenje bolnišnice
Na poziv ministrice za zdravje, naj vodstvo odstopi, so se odzvali v ljubljanskem kliničnem centru. "Niti vodstvo Nevrološke klinike niti vodstvo UKC Ljubljana nista politični funkciji. Sta vodstvi, ki odgovorno vodita Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nevrološko kliniko v skladu s smernicami tako medicinske kot tudi menedžerske stroke," so zapisali.
Pravijo, da UKC Ljubljana vodijo dobro, kar – kot pravijo – dokazujejo številni kazalci kakovosti in mednarodna priznanja. "Zato ne vidimo prav nikakršnega razloga za odstop," so dejali in dodali, da so natančni razlogi, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko razreši ali odstopi z vodstvene funkcije, podani v zakonodaji in statutu UKC Ljubljana.
"Skrbi nas vmešavanje politike v vodenje naše največje in najpomembnejše zdravstvene inštitucije," so bili kritični do ministričinega poziva.
Ravnali smo v skladu s pooblastili in odgovornostmi
"Takoj, ko smo izvedeli za prvi primer, kaj se je dogajalo na Nevrološki kliniki, smo ukrepali skladno s svojimi pooblastili in odgovornostmi ter sprožili postopke," so poudarili v kliničnem centru. "Primer smo takoj prijavili policiji, zdravniku smo nemudoma prekinili pogodbo o zaposlitvi in mu preprečili dostop do pacientov in dokumentacije. Razrešili smo predstojnico KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo in vodjo enote za intenzivno nevrološko terapijo. Odredili smo dva izredna interna strokovna nadzora, naredili smo analizo, kaj se je dogajalo in sprejeli dodatne korektivne ukrepe in izvedli vzročno-posledično analizo. Sprejeli smo dokument Odločitev za prenehanje aktivnega zdravljenja, izvedli izobraževanja na enotah intenzivnih terapij. Zdravnika smo prijavili Zdravniški zbornici Slovenije," so še pojasnili v UKC Ljubljana.
Strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek je sicer še pred pozivom ministrice dejal, da se za primer Radan čuti objektivno odgovornega, saj je strokovni direktor klinike. Zato je takoj po odkritju primera ponudil svoj odstop vodstvu UKC, ki pa ga ni sprejelo. A če bi mu kritična masa na kliniki izrekla nezaupanje, bi se odločil za odstop, je povedal in dodal, da na položaj strokovnega direktorja ni navezan, prav tako bi zagotovo mirneje spal, če več ne bi bil na tem položaju.
Predstojnico oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, na katerem je delal Radan, Bojano Žvan, pa je vodstvo UKC zaradi primera Radan že razrešilo. Poleg nje so razrešili tudi predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja.
Sindikat: Ob podobnih primerih se obrnite na našo pravno pomoč
V Sindikatu podpore UKC z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov v primeru Radan in pozivajo vodstvo UKC Ljubljana, naj javnosti čim prej pojasni oz. odgovori na sistemske probleme, ki se izpostavljajo in s katerimi se opozarja na zaskrbljujoče pogoje dela zaposlenih v naši največji zdravstveni ustanovi.
"Kot smo objavili že v naši prvi reakciji, ne pristajamo na namigovanja oz. prenašanje odgovornosti v primeru Radan na delo posameznih poklicnih skupin oz. oddelkov znotraj UKC Ljubljana. V UKC Ljubljana imamo zaposlene vrhunske strokovnjake – zdravnike, ki svoje delo opravljajo na najvišjem nivoju in skupaj z ostalim podpornim osebjem, od medicinskih sester, bolničarjev, strežnic, pa do kuharjev, vzdrževalcev, … s svojo maksimalno angažiranostjo, v težkih pogojih, skrbijo za kakovostno zdravljenje in kar se da dobro počutje pacientov! Mnenje SPUKC je, da mora objektivno odgovornost za nastale razmere v prvi vrsti prevzeti vodstvo UKC, vse svoje člane pa pozivamo, da se ob podobnih primerih obrnejo na našo pravno pomoč," so še zapisali.
Zbornica zdravstvene nege: Iz primera Radan se je treba veliko naučiti
Predsednica zbornice zdravstvene nege Darinka Klemenc ob primeru Radan ugotavlja, da med medicinskimi sestrami še vedno ni dovolj zavedanja o tem, da smejo odkloniti naročilo zdravnika ali kolega, če menijo, da bi z njim škodovale bolniku. Dodaja, da se bo treba iz zgodbe veliko naučiti in pripraviti protokole ravnanja, da se kaj takega ne ponovi.
Klemenčeva je ob tem opozorila, da se zadeve na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer je delal tudi zdravnik Ivan Radan, leta niso reševale, in "ves UKC Ljubljana je vedel za dogajanje na kliniki".
A hkrati dodaja, da se kolegice iz zdravstvene nege s te klinike niso aktivno pritoževale, prav tako niso obravnavali niti enega primera šikaniranja na tej kliniki, pa so jih skozi leta obravnavali več kot 100.
KOMENTARJI (502)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.