Nevarno streljanje s karbidom: v Ljutomeru huje poškodovan moški

 NIJZ svari, da je med velikonočnimi prazniki ena izmed navad tudi pokanje s karbidom. Tako se marsikje v prazničnih dneh, tudi ponoči, razlega močno pokanje: "Čeprav je to že zelo star običaj in tradicija, je žal za veliko ljudi in tudi živali zelo neprijeten, vsako leto znova pa za koga usoden. Pokanje s karbidom in streljanje z možnarji povzroča zelo močan hrup, onesnažuje okolje, vznemirja ljudi in živali. Lahko se konča tudi z nezgodo in telesnimi poškodbami, celo s smrtjo. Poleg uporabe karbida posamezniki iz različnih mešanic celo sami izdelujejo eksplozivne snovi za pokanje in streljanje z možnarji, kar je še posebej nevarno. Če je zraven prisotno še uživanje alkohola, se neprevidnost in lahkomiselni pogum še povečata."         

S Policije in nujne medicinske pomoči vsako leto znova poročajo o nezgodah zaradi streljanja s karbidom med velikonočnimi prazniki. Najpogostejše poškodbe so opečeni prsti, razcefrani, odtrgani udi, poškodbe obraza, oči, okvare sluha ...  Največkrat so žrtve otroci in mladostniki, ki lahko utrpijo hude in trajne posledice za vse življenje, svarijo. 

Policisti opozarjajo na uporabo možnarjev različnih izvedb, ki so po zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo se na kulturnih in drugih prireditvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. Upoštevati je treba, da mora biti med 22. in 6. uro zagotovljen nočni mir in počitek ljudi, je zapisano na spletni strani Policije. 

Prav tako se med prvomajskimi prazniki običajno poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. Zato Policija opozarja na previdnost pri ravnanju z njimi: "V zabavo je namreč le posameznikom, mnogim občanom pa je takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), poleg tega pa moti tudi živali ter onesnažuje okolje. Nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje ali opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroki, ki pri streljanju uporabljajo različne pripomočke (smodnik, petarde, večje kose karbida, kovinske posode z železnimi pokrovi, bencin idr)."