Hrvaškega državljana naj bi izdale biološke sledi, ki so jih preiskovalci našli leta 1997 na maskirni kapi, ki je bila odvržena v neposredni bližini domačije, kjer so bili umorjeni štirje ljudje. Do odkritja sostorilca je prišlo z naknadno uporabo sodobnejših metod analize bioloških sledi, najdenih na maskirni kapi. Po ponovljeni analizi in po kasnejši izmenjavi profilov DNK z Republiko Hrvaško je bilo ugotovljeno ujemanje profila DNK v sledi z maskirne kape s profilom DNK obravnavane osebe, je sporočila vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Simona Kuzman Razgoršek.
Kot je znano, so preiskovalci na kraju zločina našli biološke sledi več različnih oseb. Tako na puloverju, ki so ga storilci odvrgli v bližnjem sadovnjaku, kot na maskirni kapi, ki so jo našli na dovozni cesti, pa tudi različne lase. Po podatkih Inštituta za sodno medicino biološke sledi niso pripadale nobeni žrtvi, kar pomeni, da nihče od pokojnih ni nosil tega puloverja. Prav tako ga ni nosil Kristjan Kamenik, ker nobena od najdenih sledi ni pripadala njemu.
Še do nedavnega je veljalo, da je šlo za biološke sledi neznanih ljudi, verjetno potencialnih sostorilcev, ki so bili na kraju zločina. Na Policijski upravi Celje so si ves čas prizadevali, da bi uspeli identificirati profile DNK storilcev. Kasneje se jim je pri preiskavi pridružil še Nacionalni preiskovalni urad. Predkazenski postopek je usmerjalo celjsko tožilstvo. "Znanost in tehnologija sta nam omogočila, da smo pred kratkim prišli do genetskega materiala te dotične osebe, prej to ni bilo možno," je po začetku novega sojenja Kameniku glede sostorilca povedal tožilec Gorazd Kacijančič.
Že pred leti mi je Marko Povše z Nacionalnega preiskovalnega urada za rubriko Fokus v oddaji 24 UR pokazal fotografije črnega puloverja in maskirne kape, kjer so našli biološke sledi. Maskirno kapo so si storilci naredili kar iz odtrganih rokavov puloverja. Na ovratniku puloverja in na maskirni kapi so našli tudi več različnih las različnih dolžin, je povedal. Vendar tudi lasje niso pripadali Kameniku. Zagotovo pa izvirajo iz lasišč dveh različnih oseb.
Kot je takrat še razkril Povše, gre za biološke sledi dveh sorodstveno povezanih oseb, na rokavu pa še ene neznane moške osebe. Čeprav je dejstvo, da sledi kažejo na to, da je bilo na prizorišču zločina več oseb, pa to še ne pomeni, da vse biološke sledi, s katerimi razpolagajo preiskovalci, pripadajo storilcem kaznivih dejanj. Lahko je bil nekdo tudi samo lastnik puloverja, ta pa naključno nekje najden.
Avgusta na tožilstvu še niso govorili o sostorilcu v zadevi Tekačevo
Nacionalni preiskovalni urad je glede novega osumljenca v zadevi Tekačevo poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe na tožilstvo prvič poslal že novembra 2019, nato še maja 2020. Pa vendar so nam še konec avgusta letos, ko smo na celjskem tožilstvu preverjali, ali sta na podlagi ugotovitev NPU, ki se nanašajo na hrvaškega državljana, zdaj dva storilca vpletena v umore, odgovorili, da ne.
"V zvezi z vašim dodatnim vprašanjem v zadevi Tekačevo vam sporočam, da ne razpolagamo z zadostnimi dokazi, na podlagi katerih bi lahko z zahtevano verjetnostjo (utemeljen sum) identificirali sostorilca in konkretizirali njegovo vlogo pri obravnavanem kaznivem dejanju. Obtožba torej ostaja nespremenjena, državni tožilec, ki bo zastopal obtožbo na sodišču, pa se bo v okviru dokaznega postopka na sojenju odločil glede morebitnih dodatnih dokaznih predlogov," nam je odgovorila vodja tožilstva Simona Kuzman Razgoršek.
Novembra pa preobrat in ovadba zoper novega osumljenca oz. sostorilca za štirikratni umor. Zato prejšnji mesec ponovno vprašam na celjsko tožilstvo, ali to pomeni, da so preiskovalci NPU nove dokaze za vpletenost hrvaškega državljana dobili šele v zadnjih dveh mesecih, glede na odgovor tožilstva, da avgusta še ni bilo mogoče identificirati sostorilca. "Naknadno so še potekale aktivnosti kriminalistov NPU in usmerjanje s strani tukajšnjega tožilstva, kar je rezultiralo v podaji kazenske ovadbe NPU in odločitvi tožilstva, da bomo zoper naknadno naznanjenega osumljenca, glede katerega razpolagamo z dokazi DNK, začeli s kazenskim pregonom," pojasni vodja tožilstva.
Preverim še na Nacionalnem preiskovalnem uradu, zakaj šele zdaj ovadba. "Preiskovalci NPU so obsežno kriminalistično preiskavo zoper hrvaškega državljana, ki je bil sedaj ovaden zaradi umorov v Tekačevem, izvajali od leta 2018 do vključno 2022. Ker je kriminalistična preiskava potekala dlje časa, je NPU o ugotovitvah sproti pisno in ustno obveščal Okrožno državno tožilstvo v Celju, ki je ves čas usmerjalo predkazenski postopek. Kazensko ovadbo so preiskovalci NPU podali skladno z usmeritvami, da je omenjena oseba v hudodelski združbi storila štirikratno kaznivo dejanje umora," nam je odgovoril Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.
Po podatkih Policije osumljeni hrvaški državljan doslej ni bil obravnavan za kazniva dejanja na območju Slovenije, je pa bil na Hrvaškem obsojen za različna kazniva dejanja, prav tako je tam že prestajal zaporno kazen.
Četudi se kdaj kasneje morda najde še kakšen lastnik bioloških sledi, ki so bile najdene na kraju zločina, ga kazenski pregon ne bo doletel, ker je zadeva za vse neznane sostorilce že zastarala. Očitno bo hrvaški državljan edini, ki se bo na zatožni klopi pridružil Kristjanu Kameniku, če bo tako odločilo celjsko sodišče in če bo za to tudi dovolj trdnih dokazov. Kako trdna je še obtožba zoper Kamenika brez glavnih obremenilnih dokazov, ki jih je sodišče po 25 letih izločilo iz kazenskega spisa, tudi razvpite športne copate, pa bo znano ob koncu sodnega procesa.
Spomnimo, Kamenika so na celjskem sodišču enkrat že obsodili na 20 let zaporne kazni, vendar samo za umor zakoncev Poharc, Štefana in Frančiške, ne pa tudi za umor njunih podnajemnic Helene in Viktorije Krošlin. Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in ga obsodilo za umore vseh štirih ljudi. Vrhovno sodišče je tudi to sodbo kasneje razveljavilo. V ponovnem sojenju je na podlagi istih dokazov sledil popoln preobrat – Kamenik je bil oproščen vseh štirih umorov. Tudi ta sodba ni obstala, saj se višji sodniki z njo niso strinjali in so jo znova razveljavili. Tretje sojenje pa ni dobilo epiloga, ker so Kamenika zaradi trgovine z mamili zaprli v tujini. Po 15 letih se sojenje v Celju zdaj nadaljuje oz. se je sredi novembra začelo znova.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.