Potegavščina, ki davkoplačevalce stane 3000 evrov

Zadnje čase pogosteje poročamo o sumljivih pisemskih pošiljkah, ki prihajajo na različne naslove po Sloveniji. Večinoma so to razni občinski uradi, podjetja, pred kratkim pa so sumljivo pošiljko dobili tudi v parlamentu. Ker je teh primerov precej, le redko pa policija uspe storilca izslediti, smo preverili, koliko v povprečju stane takšna intervencija, ki jo v primeru, da storilec ni odkrit, plačamo davkoplačevalci.

Najprej poglejmo statistiko teh kaznivih dejanj: v letih 2013/14 je policija zabeležila od 5 do 7 primerov, v letu 2015 je bilo teh primerov že 21, za leto 2016 policija nima točnega podatka, leta 2017 so policisti zabeležili 15 primerov, do junija letos pa 9 primerov. Od začetka junija do danes smo poročali še o 10 primerih sumljive pošiljke s prahom, od tega je sumljiva pošiljka kar trikrat romala v DZ.

Kdo vse je vključen v intervencijo?

Na Generalni policijski upravi pojasnjujejo, da je pri odzivanju na dogodke, kjer so posamezniki ali skupina ljudi izpostavljeni sumljivi pisemski pošiljki ali drugim snovem, vključenih več različnih služb. Od policije, Gasilske enote širšega pomena, intervencijske skupine Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete ali Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo Veterinarske fakultete.

Policija v sodelovanju z gasilsko enoto izvede ukrepe za zavarovanje kraja in vzorčenje neznane snovi. Na kraju dogodka se začasno omeji gibanje osebam, ki so prišle v stik z neznano snovjo. Vzorci snovi so nato predani delavcem Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete ali Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo Veterinarske fakultete, ki opravijo analizo snovi. Ko so rezultati analiz znani, potekajo nadaljnji ukrepi, s katerimi želijo izslediti pošiljatelja pošiljke.

Policisti še pojasnjujejo, da se ukrep začasne omejitve gibanja odreja za vse osebe, ki pridejo v stik z nevarno snovjo zaradi zagotovitve njihove lastne varnosti kakor tudi varnosti ostalih ljudi.

Policija v primerih sumljive pošiljke zbira obvestila in dokaze predvsem dveh kaznivih dejanj – kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (zagrožena je zaporna kazen do pet let) in kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost (zagrožena kazen do treh let zapora). Ker pa pošiljka pogosto vsebuje tudi pisanje, so pogosto podani tudi znaki drugih kaznivih dejanj, kot so grožnje, izsiljevanja in razžalitve.

Do sedaj nobena od pošiljk ni bila zdravju škodljiva

"Glede na ugotovljena dejstva v nadaljevanju faze zbiranja obvestil in izsledkov izvedenih preiskav Inštituta za mikrobiologijo, kjer je bilo v vseh dosedanjih primerih ugotovljeno, da snovi v pisemskih pošiljkah zdravju niso nevarne, ter upoštevajoč do sedaj že oblikovanih mnenj posameznih okrožnih državnih tožilstev v konkretnih primerih, elementi storitve zgoraj omenjenih kaznivih dejanj niso nujno podani," pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da se na mednarodni ravni države članice EU tega problema lotevajo zelo različno. Pogosto imajo države znake tovrstnih dejanj inkriminirane v posebnem kaznivem dejanju ’hoax’ (potegavščina).

Povprečna intervencija stane 3000 evrov

Primerov sumljivih pošiljk je zadnje čase veliko, k sreči se praviloma izkažejo za zdravju neškodljive. Žal pa so stroški tovrstne intervencije precej visoki. Ti zajemajo stroške dela policistov in gasilcev, ki sodelujejo pri zavarovanju kraja in intervenciji, ter stroške analize snovi. "Če predpostavljamo, da povprečna intervencija od prihoda policistov na kraj pa do prejema rezultatov preiskav traja približno do osem ur, so stroški policije in gasilcev približno 2000 evrov, kar zajema delovni čas, kilometrino, uporabo tehničnih sredstev, dekontaminacijo itd. Dodati je potrebno še stroške analize, ki povprečno stanejo 1000 evrov na vzorec, kar pomeni, da so stroški tovrstne intervencije na ravni 3000 evrov. V kolikor se pošiljatelja oziroma storilca ne odkrije, stroški bremenijo proračun vsakega posameznega organa, ki sodeluje pri intervenciji."

Kaj so motivi?

Pošiljatelji s svojimi dejanji želijo nekoga prestrašiti in se mu maščevati zaradi različnih motivov, pogosto iz povsem iracionalnih vzgibov, spodbujenih z dnevnim družbenim dogajanjem, pravijo na policiji.

V realnosti so najbolj izpostavljeni delavci pošt, sprejemnih pisarn in posredovalci, ki se dejansko soočijo z domnevno prisotnostjo neznane snovi. V primeru, če bi pošiljka vsebovala dejansko nevarno snov, pa so zaradi nevarnosti nenadzorovanega raztrosa lahko ogrožene tudi druge osebe.