Dokazal, da je nedolžen, a še vedno sedi za rešetkami

Paul Hildwin je za rešetkami floridskega zapora že 28 let, obsojen pa je bil na smrtno kazen. Ves ta čas je 54-letnik zatrjeval, da je nedolžen. Še več – za svoje trditve je imel tudi dokaz.

Hildwina, ki je v zaporu zbolel za rakom, so prijeli leta 1985, ko je ponaredil bančni ček 42-letne Vronzettie Cox. Pred tem so floridski policisti njeno truplo našli v prtljažniku osebnega vozila, ki je bilo skrito v gozdu. Ženska je bila posiljena in zadavljena. Hildwin je policistom na zaslišanju dejal, da sta mu Coxova in njen fant William Haverty ustavila, ko je štopal ob cesti. Z njima se je vozil do trenutka, ko sta se ljubimca močno sporekla. Nekaj dni po tem dogodku so žensko našli mrtvo. Hildwin je takoj zanikal, da je vpleten v smrt ženske.

Kriminalisti so namreč v vozilu odkrili spodnje hlačke, na katerih je bila sperma. Tožilstvo je pred skoraj tremi desetletji s takrat dostopnimi analizami dokazovalo, da je sperma Hildwinova in ne Havertyjeva. Obramba je sicer vztrajala, da bi moral biti glavni osumljenec za umor prav Haverty. A njihove trditve so naletele na gluha ušesa. Hildwin je bil obsojen na smrtno kazen.

Leta 2003, ko je znanost DNK analize že močno napredovala, pa je njegova obramba zahtevala vnovično analizo vzorca sperme. Dokazali so, da sperma ni Hildwinova. A tudi to ni bilo dovolj, da bi nedolžni odkorakal iz zapora. Sodišče ni niti dovolilo, da bi preiskovalci preverili, ali morda sperma pripada nekomu, ki je v DNK bazi. Zatrjevali so, da dokaz ni primeren.

Kljub temu so leta 2011 uspeli preveriti, ali morda sperma pripada Havertyju, ki je v zaporu služil 20-letno zaporno kazen zaradi spolne zlorabe otrok. Rezultat je bil jasen – sperma, ki so jo odkrili na prizorišču zločina, je pripadala Havertyju. Hildwin si je oddahnil in mislil, da bo svoboden. Motil se je. Danes še vedno čaka v celici, ki je namenjena obtoženim na smrtno kazen.

Sodišče je sicer izvedbo usmrtitve preklicalo, a moškega še vedno niso premestili v navaden zapor oziroma niso ga spustili na prostost. Sodišče se pač zagovarja, da se soočajo s sodnimi zaostanki in da je potreben čas, da Hildwinov primer pride na vrsto za obravnavo. Tožilci še naprej ne vedo, ali bodo zahtevali vnovično sojenje ali pa bi celoten primer opustili in umaknili obtožbe zoper Hildwina. Za odločitev bodo potrebovali nekaj mesecev. Moški, ki se že dlje časa za rešetkami bori z rakom, pa se boji, da mu primanjkuje časa in da ga bo zahrbtna bolezen pokončala še preden se bo sistem odločil, kakšna bo njegova nadaljna usoda.

Hildwinov odvetnik poudarja, da je očitno s sistemom nekaj močno narobe, če v zaporu, kjer zaporniki čakajo na smrtno kazen, še vedno sedi človek, ki je dokazal, da je nedolžen.

Sicer pa je na Floridi kar dvajset zapornikov, ki so čakali na usmrtitev, dokazalo, da so nedolžni. Vse več kritikov opozarja, da v tej zvezni ameriški državi sistem ne deluje dobro in da so potrebne spremembe.