V strelskih napadih v šiša barih v Nemčiji umrlo 11 ljudi

Nemčijo je pretresel nov teroristični napad z rasističnim ozadjem.

V dveh strelskih napadih v dveh šiša barih v mestu Hanau na zahodu Nemčije, blizu Frankfurta, je napadalec ubil devet ljudi tujega porekla, je potrdila nemška policija.

Kot so še sporočili, so 43-letnega napadalca nato našli mrtvega na njegovem domu, poleg njega pa so našli še truplo njegove 72-letne mame. Drugih napadalcev naj ne bi bilo.

V sredo zvečer okoli 22. ure je strelec najprej vstopil v šiša bar Midnight v predelu Heumarkt v središču mesta in v kadilnici bara pričel streljati, pri tem pa ubil tri ljudi. Priče so povedale, da so slišale osem do devet strelov.

Napadalec se je nato s temnim vozilom odpeljal v predel Kesselstadt, oddaljen okoli dva kilometra. Tam so odjeknili streli v še enem šiša baru Arena Bar & Cafe. Tam naj bi po poročanju regionalnega medija Hessenschau umrlo pet ljudi.

V obeh lokalih naj bi se zadrževali predvsem Kurdi. Najprej so poročali o osmih žrtvah, a so kasneje sporočili, da je v zgodnjih jutranjih urah umrla še ena oseba. Še šest ljudi je bilo ranjenih, od tega eden huje. Vseh devet smrtnih žrtev je bilo tujega porekla, stare so bile med 21 in 44 let, številne pa so imele migracijsko ozadje.

Glede na informacije turškega veleposlaništva v Berlinu in Ibrahima Kalina, predstavnik za odnose z javnostmi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, je med smrtnimi žrtvami pet turških državljanov. Kurdsko društvo v Nemčiji pa je sporočilo, da so med žrtvami tudi osebe kurdskega porekla. Zunanje ministrstvo BiH je potrdilo, da je med žrtvami tudi državljan Bosne in Hercegovine.

Policija je Tobiasa Rathjena po več urah iskanja našla v njegovem stanovanju. Bil je že mrtev, ob njem je bilo truplo njegove 72-letne mame. Domnevajo, da je najprej ustrelil mamo, nato pa še sebe.

Napad obravnavajo kot teroristično dejanje, napadalec je imel skrajno desne motive

Zaradi teže incidenta oziroma razsežnosti nasilnega dejanja je preiskavo že ponoči prevzelo zvezno tožilstvo, ki dejanje obravnava kot terorizem, je potrdil notranji minister zvezne dežele Hessen Peter Beuth.

Kmalu je postajal vedno bolj jasen profil strelca. Po do sedaj zbranih informacijah je bil motiv za napad 43-letnega Nemca ksenofobija, je dodal Beuth. Do teh domnev jih je privedla začetna preiskava osebne spletne strani strelca, policiji pa zaradi svojih skrajnih nagnjenj doslej ni bil poznan.

43-letni napadalec je bil nemški državljan, ki je za orožje imel dovoljenje, v njegovem avtu pa naj bi našli več orožja, streliva in revij o orožju. Bil je lovec in športni strelec, strelno orožje pa je posedoval legalno oziroma zakonito, so sporočile nemške oblati. Ni bil še kaznovan in policija ga ni sumila skrajnih dejanj.

Številni mediji so sicer ob navajanju varnostnih virov poročali, da je imel skrajno desne motive, zvezno tožilstvo pa je potrdilo, da so našli namige, da bi lahko bilo njegovo dejanje uperjeno izključno proti tujcem.

Nekaj dni pred napadom na spletu objavil posnetek

Preiskovalci so našli pismo o priznanju in videoposnetek, ki ga je napadalec posnel v stanovanju in pred dnevi objavil na kanalu Youtube. V njem govori tekoče angleško o "osebnem sporočilu za vse Američane". Posnetek je bil še danes zjutraj viden.

V posnetku Rathjen govori o tudi podzemeljskih vojaških ustanovah v ZDA, v katerih zlorabljajo otroke in jih ubijajo. Ameriške državljane poziva, naj se prebudijo in se temu zoperstavijo.

Storilec naj bi na spletu objavil še več posnetkov o svojih stališčih, med drugim naj bi v enem trdil, da Nemčijo upravlja tajna služba. Negativno je govoril tudi o migrantih iz arabskih dežel in Turčije.

Cilj nadaljnje preiskave je po navedbah zveznega tožilca Petra Franka ugotoviti, ali so obstajali ljudje, ki so vedeli za njegova prepričanja in načrte. Trenutno preiskujejo Rathjenove kontakte v Nemčiji in tujini.

Domnevni strelec naj bi bil med drugim preko elektronske pošte v stiku z Avstrijcem, ki je delal za parapsihološki inštitut. Ta ga je sicer po lastnih navedbah hitro odslovil, saj da mu ne more pomagati. Osebno je sicer Avstrijec že od začetka mislil, da moški morda ni čisto pri sebi.

'Skrajno desni terorizem je spet postala nevarnost za našo državo'

V Hanau so danes odšli številni politiki, da bi se bolje seznanili z dogajanjem ali pa se kasneje udeležili žalnih slovesnosti. Med prvimi sta v mesto prispela nemški notranji minister Horst Seehofer in pravosodna ministrica Christine Lambrecht.

Seehofer je izrazil zaskrbljenost nad razvojem skrajnega desničarstva v državi. Razmišlja tudi o možnosti spremembe zakonodaje in zaostritvi varnostnih ukrepov. Čeprav rasistični motiv še ni potrjen, vse kaže na to, je dodal.

Lambrechtova pa je izrazila sožalje svojcem žrtev in jim obljubila podporo. "Pretresljivo je, koliko ljudi je bilo ubitih brez kakršnekoli smisla," je povedala in dodala, da se je po njenem pomembno zoperstaviti sovraštvu. Prav tako je pozvala k temeljiti preiskavi. "Takšno dejanje ne pride kar iz nič," je poudarila ministrica.

Deželni parlament v Hessnu je zaradi napada odpovedal današnje zasedanje. "Spominjamo se žrtev groznega in neverjetnega nasilnega dejanja, globoko nas je prizadelo," je dejal predsednik deželnega parlamenta Boris Rhein.

Župan mesta z okoli 100.000 prebivalci Claus Kaminsky je bil v odzivu na napad videti pretresen: "To je bil grozljiv večer, s katerim se bomo gotovo še dolgo ukvarjali in se ga z žalostjo spominjali." Poslanka nemškega parlamenta iz Hanaua Katja Leikert je dejala, da gre za "grozno noč", sožalje družinam žrtev pa je izrazil tudi predstavnik za odnose z javnostmi nemške vlade Steffen Seibert.

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem zaradi napada spremenila svoje potovalne načrte. Tudi ona je pozvala, da se je treba zoperstaviti sovraštvu. "Ne ločujemo državljanov glede na poreklo in vero. Z vso močjo in odločnostjo se zoperstavljamo tistim, ki skušajo razdvojiti Nemčijo," je dejala. Kanclerka je svojcem žrtev in ranjenim v strelskem napadu v Hanauu izrazila globoko sožalje. "To je nadvse žalosten dan za našo državo. Globoko bolečino ob nasilni smrti toliko sodržavljanov, ki jo danes občutijo ljudje v Hanauu, občutimo tudi jaz in ljudje v celi Nemčiji," je povedala. Opozorila je pred nevarnostjo rasizma in sovraštva. "Rasizem je strup, sovraštvo je strup. In ta strup obstaja v naši družbi. In je kriv za preveč zločinov," je povedala. Ob tem je spomnila na več zločinov, ki so jih podžgali sovraštvo do tujcev in skrajno desničarstvo - med drugim zločini teroristične celice Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) in umor lokalnega politika Walterja Lübckeja.

Ministrski predsednik Hessna Volker Bouffier, ki je popoldne skupaj z zveznim notranjim ministrom Seehoferjem in deželnim notranjim ministrom Beuthom obiskal mesto, je označil dogodke v Hanauu za grozovit zločin.

Zunanji minister Heiko Maas je opozoril, da bi to bil lahko že tretji skrajno desni napad v Nemčiji v letu dni, če bodo preiskovalci potrdili sum. "Skrajno desni terorizem je spet postala nevarnost za našo državo," je dejal.

Ogorčen je tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. "Stojim ob strani vseh ljudi, ki jih ogroža rasistično sovraštvo. Niste sami," je sporočil Steinmeier.

Izrazi sožalja z vsega sveta

Tudi iz sveta prihajajo izrazi sožalja.

Sožalno pismo je svojemu nemškemu kolegu Steinmeierju poslal tudi slovenski predsednik Borut Pahor, v katerem je izrazil sožalje in sočutje svojcem smrtnih žrtev terorističnega napada v Hanauu. Obsodil je tudi vsakršno nasilje. "Predsednik Pahor obsoja vsakršno nasilje, ker ogroža strpnost in sožitje, brez katerih si ni mogoče misliti varne prihodnosti za vse," je zapisal.

Sožalje Nemčiji je preko Twitterja v imenu Slovenije izrazil tudi zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar.

Med drugimi je sožalje svojcem izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Sožalje svojcem je izrazila predsednica Evropska komisije Ursula von der Leyen, ki prihaja iz Nemčije. "Zelo sem pretresena zaradi tragedije, ki se je zgodila ponoči v Hanauu. V mislih sem z družinami in prijatelji žrtev, ki jim izražam iskreno sožalje. Danes žalujemo skupaj z vami," je zapisala.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je zapisal: "Nesmiselna izguba človeškega življenja je tragedija - ne glede na to, kje se zgodi. Po grozljivem napadu smo v mislih z ljudmi v Hanauu. Iskreno sožalje bližnjim in prijateljem žrtev."

Pretresenost in žalost "ob grozljivem streljanju v Hanauu" je izrazil tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. "V mislih smo z žrtvami in njihovimi ljubljenimi. Združeni nasprotujemo kakršnikoli obliki sovraštva in nasilja."

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sporočil, da je zaradi dogodka pretresen. "Moje misli so s svojci in prijatelji žrtev," je zapisal in dodal, da zaveznico Nemčijo podpirajo v boju proti sovraštvu in nasilju.

Tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je sporočil, da ga je napad pretresel in prizadel ter izrazil sožalje družinam in prijateljem žrtev.

Turčija pa je pozvala k čim hitrejši razjasnitvi dogodka. Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da napad kaže na porast "rasizma in islamofobije" ter pozvalo oblasti k boju proti ksenofobiji.

Na tisoče Nemcev na ulicah v spomin na žrtve napada

Več tisoč Nemcev se je v številnih mestih po državi danes zbralo na zborovanjih v spomin na žrtve terorističnega napada v mestu Hanau.

V Hanauu se je v tišini zbralo nekaj sto ljudi. Mnogi so nosili sveče in cvetje.

Velika množica ljudi se je medtem zbrala tudi v bližnjem Frankfurtu. O demonstracijah poročajo tudi izpred Brandenburških vrat v Berlinu in tudi drugih nemških mest.

Nekateri so nosili transparente z napisi proti rasizmu, predvsem pa pozivali, da se tovrstni dogodki ne smejo ponoviti.

V Hanau je zvečer prišel tudi nemški predsednik Steinmeier, ki je pred enim od napadenih lokalov položil venec. V nagovoru je bodril zbrane in svojce žrtev, hkrati pa obsodil brutalno dejanje terorizma. Hkrati pa je dejal, da ga opogumlja, da vidi na tisoče, morda na sto tisoče ljudi po državi, ki so se poklonili žrtvam tega napada. "Stojimo skupaj. Želimo živeti skupaj in to kažemo vedno znova. To je najmočnejši način za boj proti sovraštvu," je med občasnimi vzkliki "ven z nacisti" še dejal nemški predsednik.