V kompoziciji 18 vagonov se jih je šest nagnilo na steno predora, so danes pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje.
Zahtevna sanacija: okoli 200 m proge bo potrebno zgraditi kar dvakrat
Generalni direktor SŽ Dušan Mes je povedal, da se je prečrpavanje kerozina iz cistern končalo okoli 18. ure, temu pa je sledil še ogled kriminalistov. Okoli 20. ure zvečer naj bi ekipe začele z odstranjevanjem prevrnjenih cistern iz tunela in polaganjem novih tirnic.
Odstranjevanje cistern bo zelo zahtevno, ker je v tunelu malo prostora, vendar Mes pravi, da imajo pripravljenih več scenarijev. Prvo bo potrebno zgraditi tir, da umaknejo vagone, potem pa ga bo treba znova podreti, da odmaknejo onesnaženo zemljino – in ga še enkrat zgraditi.
Ko jim bo to uspelo, bo promet znova začasno vzpostavljen, čez nekaj tednov pa bo sledila še dokončna sanacija 150 do 200 metrov poškodovane proge. Mes poudarja, da bo treba biti previden, da se pri delu nihče ne poškoduje in da stvari izpeljejo tako, da bo škoda za okolje čim manjša. "Nekaj ur gor dol, pomembnejše je zdravje ljudi," poudarja.
In kdo bo plačal škodo onesnaženja podtalnice? Mes odgovarja, da so stvari zavarovane in da je odvisno, kje leži krivda. "Če je krivda v sami infrastrukturi, potem je to zavarovano kot infrastruktura. Če je krivda na vagonu, potem ima vsak prevoznik in vsak lastnik svoje zavarovanje," razlaga, in pravi, da so takšne stvari vedno predvidene. Takšnih nesreč je kar nekaj, še dodaja Mes, a do zdaj pri nas še ni šlo za razlitje kerozina.
Vzrok nesreče najverjetneje poškodovana kretnica
Vzrok nesreče pa še vedno ni znan. Mes je v izjavi za medije v Ljubljani povedal, da je velika verjetnost, da je bila poškodovana kretnica, manjša verjetnost pa je, da je bil poškodovan vagon.
"Človeška napaka je izključena. Tudi sama kretnica je bila letos pregledana z vsemi ustreznimi napravami. Obstajajo tudi zapisniki, da je bila nepoškodovana oz. v dobrem stanju. Ugotavljanje, ali je bila napaka na materialu ali pri proizvajalcu, bo stvar nadaljnjih preiskav," je dejal Mes.
Tudi po besedah direktorja družbe SŽ-Infrastruktura Matjaža Kranjca ocenjujejo, da bi lahko prišlo do poškodbe kretnice oz. do poškodbe ostrice, ki je zlomljena. Kot je ponovil, vzrok zloma še ni jasen. "Dejansko se ostrica zlomi tako kot se lahko zlomi tirnica," je pojasnil in dodal, da imajo SŽ takšnih zlomov tirnic na omrežju kar nekaj vsako leto.
Mes je dodal, da se takšne nesreče v povprečju zgodijo enkrat letno. Težava pri tej je, da je vlak prevažal kerozin, ki ogroža okolje. "Tveganja skušamo zminimizirati ... To nam uspeva, a pride tudi do nesreče, na katero težko vplivaš," je dejal.
Vzroki za zlom so po Kranjčevih besedah lahko temperatura, velike obremenite, lahko pride tudi do napake v materialu ali do utrujenosti materiala, kar pa na železnicah stalno nadzirajo. "Vse proge in tire pregledamo z ultrazvočnimi napravami, naprave pa poškodb na tej kretnici niso zaznale," je izpostavil tudi Kranjc.
Iztirjenja na progi Divača–Koper sicer na SŽ v zadnjih letih niso imeli, beležijo pa okoli 10 do 15 izrednih dogodkov. Po besedah Kranjca gre večinoma za incidente, za zlom kakšne tirnice ali požar. "To so vse dogodki, ki imajo manjše posledice za odvijanje železniškega prometa in tudi manjšo škodo," je dodal.
Bratuškova se zahvaljuje vsem pristojnim za hitro reakcijo
"Nesreča nikoli ne počiva, a pri tem je bilo malo sreče v nesreči, da se je nesreča zgodila ravno na tej lokaciji in ne na kakšni drugi, kjer bi se cisterne lahko zvalile tudi na naselje," je dejala Bratuškova. Izlivanje kerozina bi na kateri drugi lokaciji lahko pomenilo še hujšo okoljsko katastrofo.
Proga bo najkasneje prevozna spet v petek. Ministrica ocenjuje, da je to dober odzivni čas za sanacijo "ne tako majhne škode". "Ta nesreča je še en dokaz, da je gradnja novega tira več kot nujna. Ne samo zaradi gospodarstva, temveč tudi zaradi vodovarstvenega območja, zavarovanja podtalnice," je ob tem poudarila. Izpostavila je, da če bi se ta nesreča zgodila na novem tiru, ne bi bilo možnosti, da se kerozin izlije v podtalnico zaradi vodotesnosti viadukta.
Ob nesreči se je izlilo 10.000 litrov kerozina, kar je veliko manj, kot so bila prvotna predvidevanja. Pridružila se je pozivu prebivalcem, da naj omejijo porabo vode in hkrati izrazila upanje, da bo vpliv na okolje čim manjši oziroma ga sploh ne bo.
Dejala je, da uradnega poročila preiskovalca ministrstva še nima, a dodaja, da je najverjetneje šlo za okvaro kretnice.
Kot so sporočili iz Luke Koper, je zaradi dogodka železniški promet v in iz koprskega pristanišča prekinjen. Na odvoz iz Kopra čaka 35 tovornih vlakovnih kompozicij, še enkrat toliko v obratni smeri, za prevoz v Luko ter toliko še v tujini. To zamudo bodo skušali nadoknaditi v juliju in avgustu, je povedal Mes.
Razmere spremljajo tudi na ministrstvu za okolje
Skupaj z Rižanskim vodovodom razmere po nezgodi tovornega vlaka v predoru Hrastovlje spremljajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor.
Če bo prišlo do onesnaženja vodnega vira, je ministrstvo Rižanskemu vodovodu Koper pripravljen nuditi vso potrebno pomoč. Minister Simon Zajc, ki si bo jutri ogleda kraj nesreče, je ob robu zasedanja ministrov Sveta EU v Luksemburgu o nezgodi pogovarjal tudi s hrvaškim kolegom dr. Tomislavom Ćorićem. Dogovorila sta se, da ostaneta v rednem stiku, če bo v zvezi z zagotovitvijo pitne vode potrebna kakšna pomoč sosednje države.
KOMENTARJI (225)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.