Okrožno sodišče na Ptuju je Aleksandro Škamlec obsodilo na 28 let zapora zaradi umora 33-letne matere štirih otrok iz Markovcev, poroča portal Ptujinfo.com. Kaznivega dejanja je obtožena skupaj z žrtvinim možem Tomažem Arkliničem, ki v nasprotju z njo krivde ni priznal. Tožilstvo je sicer zahtevalo najvišjo, 30-letno zaporno kazen, sodišče pa je upoštevalo tudi olajševalne okoliščine, in sicer priznanje in nekaznovanost.
Škamlec je pred petčlanskim sodnim senatom prebrala zagovor. Obžalovala je dejanje in se vsem prizadetim opravičila. "Danes se zavedam, kaj sem storila, in da bom za svoja ravnanja morala plačati z zaporom," je dejala. Kot je dodala, po doslej prestanem priporu na dejanje gleda popolnoma drugače, kot je takrat, ko sta se s soobdolženim odločila zanj.
"Sedaj se kljub svoji močni zaljubljenosti zagotovo ne bi pustila zapeljati v sodelovanje pri takšnem dejanju," je izjavila in sodišče zaprosila, da ji izreče čim nižjo kazen. Prosila je tudi, naj pri izreku kazni upoštevajo njeno težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem. Priznala je upravičenost odškodninskih zahtevkov, a ugovarja njihovi višini.
Tožilka pa je poudarila oteževalne okoliščine. Med drugim je izpostavila načrtovanje dejanja, njegovo brutalnost z več vbodnimi ranami ter psihično in fizično trpljenje žrtve. Opozorila je, da dejanja ni preprečilo niti dejstvo, da je bila žrtev mati štirih otrok. Zato je tožilstvo predlagalo najvišjo kazen, 30 let zapora.
Tožilka priznanje krivde označila za pomanjkljivo
Priznanje krivde in obžalovanje obdolženke je tožilka označila kot pomanjkljivo. Kot je pojasnila, obtoženka dejanja ni obžalovala vse do prijetja. "Tožilstvo je prepričano, da je bilo obžalovanje izrečeno zgolj za namen nižanja kazenske sankcije, da pa dejanskega kesanja v tem primeru ni," je povedala tožilka in to argumentirala z dejanji soobdolženih v dveh tednih po dejanju, dokler umorjene niso našli.
Obramba je po drugi strani kot olajševalne okoliščine navedla priznanje krivde, sodelovanje pri postopku in dosedanjo nekaznovanost obdolženke. Predlagala je izrek kazni, ki bi obdolženki omogočila vrnitev v družbo po prestani kazni. Pri tem je zagovornik navedel primere iz slovenske sodne prakse, ki so v podobnih primerih priznanja krivde in sodelovanja višino kazni določili v nižjo polovico kazni, predvidenih za tako dejanje.
Senat je pri odločanju upošteval priznanje krivde in osebne okoliščine obdolženke kot olajševalne okoliščine, vendar je težo oteževalnih okoliščin ocenil kot prevladujočo, je v izreku sodbe povedal predsednik senata. Poleg kazenske sankcije je sodišče odločilo, da pripor za obdolženko ostaja v veljavi do pravnomočnosti sodbe, oprostilo pa jo je plačila stroškov kazenskega postopka zaradi njenega premoženjskega stanja.
Tožilka je po izreku dejala, da s kaznijo ni povsem zadovoljna, saj meni, da bi morala upoštevati večjo težo kaznivega dejanja in manjšo težo olajševalnih okoliščin.
"Še vedno vztrajam pri svojem trdnem stališču, da olajševalni okoliščini, kot sta priznanje krivde in dosedanja nekaznovanost, pri tako hudem kaznivem dejanju ne moreta imeti take teže. Tako se bom verjetno zoper sodbo pritožila," je dejala tožilka. Dokončno odločitev bo sprejela, ko bo temeljito proučila razloge za takšno odločitev sodišča. Tudi obramba je napovedala, da se bo o morebitni pritožbi odločila po prejetju pisne obrazložitve sodbe.
Ženo peljal na večerjo za obletnico, nato sta jo ubila
Po obtožnici naj bi obdolženec ženo pod pretvezo, da bosta praznovala obletnico poroke, peljal v velnes in na večerjo. Tako sta 22. marca zvečer oddala otroke v varstvo žrtvini materi in se dogovorila, da jih prideta iskat kasneje.
Po večerji je žrtev iz avtomobila poklicala mamo in ji povedala, da se vračata po otroke, nato pa naj bi mož, ki je vozil, zavil z glavne ceste na stransko. Odpeljal naj bi proti odročnemu kraju v bližini naselja Strnišče, kjer naj bi čakala domnevna storilka, s katero naj bi se tako prej dogovorila, trdi tožilstvo.
Ko je žrtev stopila iz avta, naj bi jo obdolženka podrla na tla in jo od zadaj večkrat zabodla z nožem. 11 vbodov je povzročilo usodne rane na vratu in glavi, je navedla tožilka. Kot je dodala, je žrtev utrpela hude bolečine in strah, vse pa je potekalo ob navzočnosti moža, ki je med napadom čakal ob vozilu.
Po dejanju sta storilca skušala prikriti umor, žrtev sta zakopala v bližnji kup gnoja ter jo prekrila s travo. Dva tedna pozneje je truplo umorjene ženske našla naključna sprehajalka. Takrat je postalo jasno, da ženska ni odšla neznano kam, kot je 23. marca policiji prijavil njen mož. Ta je policistom celo izročil poslovilno pismo, ki naj bi ga napisala žena.
