Nesreče s smrtnim izidom, ki so povezane s hitrostjo, se največkrat zgodijo prav v lepem vremenu

Od januarja do konca preteklega tedna so umrli kar trije vozniki enoslednih vozil več kot preteklo leto, zaradi česar je število umrlih letos najvišje v zadnjih 10 letih. Agencija RS za varnost prometa zato poziva vlado in policijo, da nemudoma poskrbita za nujen nadzor in ukrepanje.

Letos so do konca preteklega tedna slovenske ceste terjale 34 smrtnih žrtev, 10 več kot lani, kar je žal za 42 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Umrli vozniki enoslednih vozil predstavljajo kar 18 odstotkov vseh smrtnih žrtev, prav vsi pa so bili motoristi.

Pri tem se ne sme sklicevati na objestnost ali neizkušenost mladih motoristov, saj sta bila kar dva umrla motorista v starostni skupini od 45 do 54 let, v starostnih skupinah od 18 do 24, 35 do 44, 55 do 64 in 65 in več let pa je umrl po en motorist. Trije med njimi so imeli vozniški staž 25 ali več let, eden je imel vozniški izpit za motor dve leti, najmlajši, 19-letni motorist, pa je bil brez vozniškega izpita (ni podatka za umrlega 66. letnega državljana Italije).

Nespoštovanje prometnih pravil in hitrostnih omejitev je bližnjica do smrti

Analiza prometnih nesreč, v katerih so bili vpleteni motoristi, je pokazala, da žal prenekateri motorist ne spoštuje hitrostnih omejitev in tudi drugih prometnih pravil, ne glede na starostno skupino ali vozniški staž, pravijo na agenciji za varnost prometa. Tako je bila kar trikrat vzrok za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost, dvakrat je motorist vozil po napačni strani oziroma v napačno smer vožnje, enkrat pa zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. Vsi umrli motoristi so sicer uporabljali zaščitno čelado, čeprav je eden ni pripel, a zgolj čelada je za zaščito pred smrtnimi poškodbami premalo.

V večini, kar pet od šestih, so bili povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so umrli, prav motoristi, v kar štirih primerih pa je bil motorist sam udeležen v nesreči s smrtnim izidom. Povzročitelji so bili iz različnih starostnih skupin (iz vsake skupine eden – od 18 do 24, od 35 do 44 let, od 45 do 54 let, od 55 do 64 let, 65 in več let). Kar pet od šestih prometnih nesreč se je pripetilo na regionalnih cestah, večinoma v popoldanskem času med 13. in 18. uro (pet od šestih umrlih), na različne dneve v tednu, z različnimi motorji. Trije umrli motoristi so imeli super športno motorno kolo, preostali umrli pa so vozili kros motorno kolo, potovalno motorno kolo in "chopper" motorno kolo.

Število prometnih nesreč v enakem primerjalnem obdobju je sicer za štiri odstotke nižje kot lani (4.012; leta 2015: 4.167), huje telesno poškodovanih udeležencev cestnega prometa je bilo za kar 12 odstotkov manj (139; lani: 158), lažje telesno poškodovanih pa za štiri odstotke manj (1.655; lani: 1.721).

Agencija: Ukrepanje pristojnih je več kot nujno

Agencija za varnost prometa je v preteklih dveh tednih izvajala nacionalno akcijo ozaveščanja o varnosti motoristov, v sklopu katere je opozarjala tako motoriste na previdno vožnjo in upoštevanje vremenskih in prometnih razmer kot tudi druge udeležence v prometu, naj bodo pozorni na motoriste. "Za spomladansko obdobje je značilno, da vozne razmere postanejo ugodne, zato se hitrosti na cestah ob lepem vremenu močno povečajo, ljudje pa postanejo za volanom bolj agresivni. Na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ugotovljamo tudi, da se prometne nesreče s smrtnim izidom, ki so povezane s hitrostjo, največkrat zgodijo prav v lepem vremenu, ko so vozni pogoji najboljši, predvsem pa na domačih cestah, za katere vozniki verjamejo, da jih dobro poznajo," so še dodali na agenciji.

Prvič letos se akciji ni pridružila policija, pravijo na agenciji, saj zaradi stavke, ki traja že nekaj mesecev, ne izvaja povečanega nadzora. "A prav problem hitrosti je tisti, kjer je brez nadzora težko urediti razmere in kjer je bistvenega pomena, da pristojne organizacije sodelujemo in aktivno prispevamo k zmanjšanju števila prometnih nesreč kot tudi njihovih posledic. Policija je v preteklosti bila vedno pomemben in ključen partner pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa, zato si še naprej želimo njihovega aktivnega sodelovanja," menijo.

Zato na agenciji za varnost prometa pozivajo vlado, Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije, naj v dobro državljank in državljanov ter vseh uporabnikov slovenskih cest vendarle najdejo skupno besedo in prekinejo stavko, saj je nadzor nujno potreben pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa.

"Prva četrtina leta je za nami, poskrbimo, da do konca leta popravimo statistiko in preprečimo nepotrebne izgube življenj, ki je vsako zase dragoceno in neponovljivo," so sklenili.