Rovanšek o nesreči balona: Vzrok je splet okoliščin, končno poročilo septembra

Mineva natanko leto dni od tragične nesreče, ki se je zgodila pri pristajanju toplozračnega balona na Ljubljanskem barju. V košari balona je bilo 32 ljudi, poleg pilota še 31 potnikov. Štirje potniki so umrli na kraju nesreče, dva zaradi hudih opeklin nekaj dni zatem.

Nesreča se je zgodila malo pred 8. uro zjutraj, domnevno zaradi striženja vetra pri tleh. Balon je večkrat udaril ob tla, zato so ponesrečenci popadali iz košare. Trupla štirih ponesrečencev, ki so umrli že na kraju nesreče, so zoglenela, njihovo identiteto je potrdil šele Inštitut za sodno medicino.

Štiri osebe imajo še danes zdravstvene težave

V nesreči se je poškodovalo prav vseh 26 preživelih, 12 težje, 14 pa lažje. Od 18 poškodovancev, ki so jih zdravili v Ljubljani, jih je 14 popolnoma zdravih in so aktivni kot pred nezgodo. Dva poškodovanca imata zaradi poškodb še nekaj manjših zdravstvenih težav, dva pa zaradi posledic opeklin potrebujeta še dodatne operativne posege. Poškodovanec, ki so ga na zdravljenje premestili v Maribor, je le to zaključil. 

V Ljubljani so poleg nekaj lažje poškodovanih, ki so kmalu zapustili bolnišnico, zdravili najhuje opečene, prav tako v Mariboru. V Celju so hospitalizirali opečenega moškega s številnimi zlomi, na Jesenicah in v Novem mestu pa lažje poškodovane.

Preiskovalci: Pilot se je za let odločil sam

Kot je na današnji tiskovni konferenci pojasnil vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Roman Rovanšek, so naredili temeljito analizo poleta, iz katere je razvidna točna geografska točka nesreče, trkov, udarcev in dvigov. Poleg podatkov iz GPS sistema in ogledov so pridobili tudi posnetek, ki ga je občan naredil iz vozila.

Kot preliminarni vzrok nesreče so preiskovalci navedli splet okoliščin. Balon je bil tehnično brezhiben, a dejstvo je, da pilot ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih dejavnosti, zato leta ne bi smel opraviti.

Rovanšek je pojasnil, da so bili na dan nesreče na Agenciji RS za okolje in prostor (Arso) na razpolago vsi možni podatki. Prevladovali so pogoji hladne fronte, za katero je značilno, da je hitrost gibanja med 50 do 70 kilometrov na uro. V času vzleta balona je na območju barja pihal šibak veter, vidljivost je bila 30 kilometrov, iz Ljubljane proti zahodu so bili dobro vidni nevihtni oblaki, ki so se pomikali proti notranjosti Slovenije.

Drastična sprememba se je pojavila v drugi tretjini leta. Hitrost balona je narasla na 57 kilometrov na uro, pilot je začel z zniževanjem, ob dotiku s tlemi se je balon premaknil v smeri vzhoda in pristal na prednjo stranico. Tedaj je iz košare padlo pet potnikov. Balon je dvignilo čez Ižanko, nato je znova trčil ob tla in v drevo. Pri tem je počila cev na jeklenki, sledila je eksplozija in požar. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da pilotu ni uspelo zapreti jeklenk, saj je ob trkih tudi njega metalo po košari, pri čemer je utrpel tudi več poškodb.

Rovanšek je dodal še, da gre za največji balon na svetu, ki ga ni enostavno upravljati.

Končno poročilo o vzroku nesreče naj bi objavili septembra

Končno poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov bo predvidoma objavljeno septembra. Policija je v tem času že podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti – neuradno je ovadila pilota balona. Ovadbo morajo na zahtevo tožilstva dopolniti s prevodi nekaterih listin.

Že na dan nesreče se je izkazalo, da pilot ni imel veljavne licence, potrebnega spričevala letalskega prevoznika pa, enako kot vsi drugi ponudniki komercialnih poletov z baloni v Sloveniji, ni imelo niti podjetje Balonarski center, ki je organiziralo let.

Agencija za civilno letalstvo je zato balonarje, zmajarje in padalce prizemljila ter objavila operativno-tehnično zahtevo, na podlagi katere je bilo mogoče začeti z izdajanjem dovoljenj za komercialne lete balonarjem. Vendar zahteva ni določala, kje se takšen polet izvede. To področje je zato pokrival zakon o letalstvu, ki pa je za mesta vzletanja in pristajanja določal letališča, a se vsi balonarji za možnost vzletanja niso mogli dogovoriti z letališči. Na začetku tega meseca je zato bil objavljen še pravilnik, ki ureja tehnične zahteve za vzletanje in pristajanje balonov.