Laični lama Ronan Chattellier: Izvedenec za medicino mi je svetoval, naj ne odgovarjam

Kljub nasprotovanju je dosegel registracijo verske skupnosti, kritiziral je imenovanje sedanjega direktorja urada za verske skupnosti oziroma leta 2007 javno zavrnil predlog zakona o verski svobodi, ker ni spoštoval načela ločitve države od verskih skupnosti, in pripravil svoj predlog, ki je odmeval v javnosti. V imenu budistične kongregacije je sklenil sporazum z državo in javno obsodil blagoslov vojaške ladje Triglav, ki ga je s financiranjem države v imenu vseh verskih skupnosti opravil katoliški duhovnik.

Zdaj mu grozi, da bo okrajno sodišče zoper njega razpisalo evropski priporni nalog, če sodišču ne bo posredoval vse zdravstvene dokumentacije. Na okrajnem sodišču namreč zoper njega poteka kazenski postopek, a je zatožna klop že tri leta prazna.

Chatellier, od leta 2008 laični Lama, bo v Slovenijo prišel, ko se bo tukaj počutil dovolj varno: "Za koga predstavljam takšno grožnjo, da me poskuša očrniti in mi preprečiti, da bi se še kdaj vrnil v Slovenijo? Ali je vse to posledica tega, da sem nasprotoval nekaterim slovenskim institucijam? Ali zato, ker naj bi med zaupanim svetovanjem pridobil nekatere kočljive informacije, ki bi lahko komu škodovale?" se sprašuje Chatellier oziroma Shenpen Rinponche, kot ga naslavljajo v Dharmalingu.

Pred tremi leti se je na okrajnem sodišču zoper vas začelo sojenje zaradi krive ovadbe. Vaš zagovornik vas opravičuje, da ste slabega zdravja, a sodnica ni zadovoljna z opravičili, iz katerih ni razvidno, kaj sploh je narobe z vami. Kakšne zdravstvene težave imate oziroma kaj je glavni razlog, da se ne pojavite na sodišču v Sloveniji?

Leta 2011 mi je nekdo zabodel izvijač v prsni koš. Dva dni sem preživel na intenzivni negi. Policist, ki je prišel na kraj dogodka, ni preiskal okolice, ni tekel za napadalci, ampak je trdil, da je šlo za ljubezensko zgodbo z nesrečnim koncem, in me obtožil, da sem samega sebe zabodel z vejo. Toda forenzik ni našel lesa na moji srajci in priča je videla dve osebi, ki sta tekli stran. Pritožil sem se zoper policista, potem pa so me ovadili zaradi samonapada.

Medtem ko so me še vedno preiskovali glede prve obtožbe, sem leta 2012 v drugem napadu utrpel pet ran, od tega eno na hrbtu, pretres možganov in rano v obliki tanke črte od enega ušesa do drugega, zaradi česar sem dobil 12 šivov in ostal en dan v bolnici. Policija je prišla na ogled kraja kaznivega dejanja tri dni kasneje, potem ko je že padlo nekaj dežja, in še to samo zato, ker sem vztrajal. Potem so me ponovno obtožili krive ovadbe in samonapada. Na tiskovni konferenci sem izpostavil, da bi policija lahko bila vmešana v te napade.

Kljub temu pa je dejstvo, da imam več različnih zdravstvenih težav, ki so verjetno posledice vseh teh obtožb in groženj. Več zdravnikov je napisalo opravičila za sodišče, toda v Franciji je zdravniška tajnost temeljna pravica pacientov in zdravnik ne razkriva osebnih podatkov. Zdravnik lahko pove, ali je nekdo zmožen obiskati sodno obravnavo v tujini ali ne. Sodišče ni pristojno za zavrnitev zdravniškega opravičila.

Z zadnjim zdravstvenim opravičilom je kardiolog sodišče obvestil o tem, da imam težave s srcem, zaradi katerih moram vsak dan jemati zdravila in zaradi katerih bo potrebna operacija srca, do katere bo prišlo, ko bodo pogoji to dovoljevali. In torej ne morem v tujino na glavno obravnavo.

Pred leti ste sami predlagali, da vas zaslišijo prek videokonference, a je sodišče to možnost zavrnilo. A sodišča pri nas vztrajajo, da morate biti prisotni vsaj na prvi obravnavi.

V nasprotju s tem, kar se širi v medijih, sta videokonferenca oziroma zaslišanje prek tujega sodnika povsem dovoljena. Zavrnitev te možnosti torej kaže, da sodišče želi, da pridem v Slovenijo, verjetno z namenom, da bi me priprlo do dejanske glavne obravnave. Prosili smo za videokonferenco, ker nimam zadržkov glede tega, da bi odgovarjal na vprašanja sodnice. Ne poskušam pobegniti preiskavi ali biti nad zakonom. V zadnji preiskavi je sodnica prosila, da me v Franciji zasliši sodnik in do tega je tudi prišlo. Torej je to povsem mogoče.

Leta 2014 je sodišče Francijo zaprosilo, da vas pregleda izvedenec za medicino, ki naj bi ocenil, ali ste sposobni za sojenje. Po dveh letih je prišel odgovor, da so vas na pregled povabili, a da niste prišli.

Tudi to ne drži, česar ni težko dokazati: sodnica ima poročilo izvedenca medicinske stroke, ki je zapisal, da ne more reči, ali bi lahko prišel ali ne. Šel sem k njemu, pojasnil sem mu situacijo in kje bodo končali njegovi odgovori. Potem mi je svetoval, naj se ne pustim pregledati, tako da moji osebni podatki ne bodo razkriti. Torej sem tako ravnal.

Sodnica se je nekaj časa upirala izdaji evropskega pripornega naloga, zdaj pa ji je prekipelo. Vašemu odvetniku je naložila, da sodišču dostavi kompletno zdravstveno dokumentacijo do 15. januarja, sicer bo odredila pripor. Kako to komentirate?

V tem primeru, gre za drugi fizični napad name, je kot kazen, če bi me spoznali za krivega, predpisana le denarna kazen. Pripor bi bil torej sam po sebi povsem nesorazmeren kaznivemu dejanju in bi še bolj jasno pokazal željo, da se napade in oblati moj ugled. Evropski nalog ne bi bil učinkovit, ker so zanj predpisani strogi pogoji, ki v tem primeru sploh ne pridejo v poštev.

Zanima me, ali boste to zdravstveno dokumentacijo svojemu odvetniku dostavili? In še bolj, ali boste na sodišče vendarle prišli?

Če bi bila moja varnost uradno zagotovljena in bi moje zdravstveno stanje to dopuščalo, bi prišel. Nimam nobenega strahu pred samim primerom, ki je prazna lupina, izgrajena le, da mi škodi in okrni ugled budistične kongregacije. Toda ne bom ogrozil svojega zdravja in tvegal zapleta s srcem, ker me policist želi videti v ječi zaradi osebne gonje.

Policiji ste glede napada dveh neznancev leta 2011 razlagali, da je šlo za premišljen poskus umora, tožilstvo pa vas preganja zato, ker je prepričano, da ste si to enostavno izmislili. 

Resnica je, da sem od leta 2010 prejemal grožnje, ker sem zmotil določene ljudi, politične in verske, vključno s pol tajno versko organizacijo, ki je precej vplivna v Sloveniji. Dvakrat sem bil fizično napaden, dvakrat ovaden s strani policije in od takrat napadan z neresničnimi obtožbami, ki proizvajajo laži in odmevne naslove v medijih; sproža jih vsakič isti policist, čigar manipulativnim argumentom očitno sledi obtožba.

Zaradi spolnega napada vas je pred leti ovadil tudi eden od vaših posvojenih sinov, nato pa prijavo umaknil. Kako se je to sploh lahko zgodilo?  

Bil je zmanipuliran in izdan. Ko se je zavedel tega, kar je storil, se je hotel ubiti. Toda jaz sem ga ves čas podpiral. Sva v dobrih odnosih, prišel me je obiskat v Francijo in komunicirava skoraj vsak dan.

Zgodilo se je mesec dni po tiskovni konferenci po drugem napadu name, ko je bil sredi noči pripeljan na policijsko postajo, očitno pijan in zadrogiran. Pripeljal ga je sin nekoga, ki dela za vlado in ki bi zaradi nekaterih dejstev, ki sem jih takrat razkril, lahko izgubil službo. Še preden se je moj sin streznil, je prišla policija, me aretirala in z menoj ravnala kot s kriminalcem. In kdo mi je na policijski postaji prebral moje pravice? Isti policist, ki sem ga omenil že zgoraj.

Dva dni sem preživel v priporu. Potem ko se je sinova glava zbistrila, je obtožbe umaknil. Iz pripora so me izpustili v nedeljo opoldne, prostega vseh obtožb, država pa mi je za to napako dala finančno nadomestilo. Takrat sem zaradi svoje varnosti in varnosti svojega mlajšega sina, ki je imel takrat štiri leta, zapustil Slovenijo.

Odkar smo odšli, je isti policist klical različne člane naše skupnosti, včasih precej agresivno. Novinar črne kronike je vedno znova objavljal informacije v mediju, včasih še preden sva jaz ali moj odvetnik izvedela zanje. Očitno mu jih je dal nekdo z jasnim namenom, da bi očrnil moje ime in škodoval moji skupnosti. Večkrat je objavil sliko iz leta 2012, na kateri sem v lisicah, čeprav je bila v tistem primeru kasneje obtožba zavrnjena.

Isti človek je ne glede na varstvo osebnih podatkov uporabil določene informacije od svoje tete, ki je zdravnica (in ki je verjetno kršila zdravniško tajnost). Policist je mojemu prijatelju rekel, da bi, če bi me našli v Sloveniji, pri meni odkrili kar koli, denimo majhno vrečko belega prahu, da bi me za dolgo časa poslali v zapor. Mar ne vidite vzorca?

Ali drži, da ste bili zaradi spolnega napada na dva otroka sredi 90. letih v Franciji obsojeni na pogojno zaporno kazen?

Kot pravimo v francoščini: "Ko se želiš znebiti sosedovega psa, ga obtoži, da ima steklino." Tako v Franciji kot tudi v Sloveniji imam prazno kazensko evidenco. Nikoli nisem nikogar zlorabil. V tistem času sem pomagal Romom na svojem območju, skoraj osem let sem skrbel za dispanzer v tibetanskem begunskem taboru, ki praviloma ni bil odprt za tujce in zaradi česar me je kontaktirala francoska državna varnostna služba.

Potem sem se vključil v politično kampanjo za občinski svet, kjer sem živel. Da skrajšam zgodbo – nekdo s posebnimi zvezami je želel moje mesto in ga dobil. Toda meni so bili naklonjeni župan, uradnik iz ministrstva za mladino in šport ter veliko staršev, saj sem skrbel za otroke.

Aprila lani je bila zoper vas uvedena preiskava zaradi suma spolnega napada v povezavi z zlorabo položaja. Tožilstvo preiskuje vaše domnevne spolne odnose s 15-letnico v času, ko ste bili njen učitelj v Dharmalingu. Kako odgovarjate na te sume?

To je še ena lažna obtožba in je posledica delovanja še vedno istega policista. Prvič, ne preiskujejo me zaradi spolnega napada, temveč zaradi domnevne zlorabe položaja, s katero naj bi prišel do intimnosti. Poleg tega domnevna žrtev ni bila stara 15 let, temveč več. Dve ljubosumni ženski sta jo prepričali in spodbudili k temu, da me obtoži. Napisala je, da je bila zmanipulirana in da je umaknila obtožbo.

Sedaj obtožbo vodi državna tožilka, ta mlada ženska pa je večkrat rekla in mi to tudi napisala, da me ničesar ne obtožuje. Še nedolgo nazaj sva bila v prijateljskem stiku preko interneta. V skladu z mojimi prepričanji ne bi poškodoval mravlje; kako lahko potem mislite, da bi poškodoval človeško bitje?

Pravite, da sem bil njen učitelj. Vsakdo lahko pride in posluša učenje, ki ga podajam, to pa še ne pomeni, da sem njegov učitelj. In v tem primeru nisem bil. Nikoli me ni prosila, da bi to bil, kot je obvezno v tradiciji tibetanskega budizma. Zatorej, ni bilo razmerja avtoritete nad tisto osebo.