Vnovično sojenje Kristijanu Slodnjaku: kdo je umor izvršil, ni znano

Na Okrožnem sodišču na Ptuju se je ob 9. uri vnovič pričelo sojenje Kristijanu Slodnjaku – za očitke o pomoči pri kaznivem dejanju umora Andreja Kirbiša februarja lani na makadamski cesti v naselju Mostje v občini Juršinci. Sojenje je prevzela Bernarda Galun, potem ko se je senat pod vodstvom Katje Kolarič izločil. Dosedanja predsednica senata je namreč šele po tretji izpeljani obravnavi ugotovila, da je v spisu tudi dokaz, ki tam ni imel kaj iskati, je prvi poročal časnik Večer. Gre za mnenje o izsledkih poligrafskega postopka, ki ga je Policija opravila zoper Slodnjaka.

"Dokazi, ki bi morali biti izločeni, niso bili in so se v spisu še vedno nahajali v fizični obliki. Zato jih je tudi sodnica izločila," je uvodoma razloge, da se glavna obravnava začenja še enkrat, danes pojasnila nova predsedujoča petčlanskemu sodnemu senatu.

Obtožnica nespremenjena: Slodnjaku očita, da je bil prav on naročnik umora

Iz obtožnice, ki jo je tožilstvo vložilo 21. novembra lani in ki sicer ostaja nespremenjena, izhaja, da je Slodnjak naklepoma pri umoru Kirbiša pomagal (doslej) neznanemu storilcu. "17. februarja popoldne se je na Ptuju obtoženi s Kirbišem dogovoril, da se bosta zvečer srečala na odmaknjenem kraju. Kirbiš ga je o tem, da se že nahaja na dogovorjenem mestu, ob 21. uri obvestil s tremi slikovnimi sporočili prek mobilnega telefona. V naslednjih minutah pa se je pripeljal neznani storilec, ki je Kirbiša trikrat ustrelil – dvakrat v prsni koš in enkrat v glavo. Smrt je nastopila v trenutku, storilec pa je kraj zapustil najpozneje ob 21.13," je predstavila tožilka Janja Bernard Korpar. Slodnjak naj bi si medtem za čas umora zagotovil alibi – z namenom prikrivanja vpletenosti se je za ta čas dogovoril za sestanek s stranko.

Na vprašanje sodnice Galunove, ali razume vsebino obtožnice, je Slodnjak odgovoril, da obtožbeni očitek razume. "Ne bom pa se zagovarjal, ker se dejansko nimam za kaj – v nič od tega, kar se mi očita, nisem vpleten."

'Obtožnica ne konkretizira znakov kaznivega dejanja'

Njegov zagovornik Andrej Kac je v nadaljevanju nato zoper podano obtožnico znova podal ugovor pravne narave, s čimer je obramba sicer poskušala že na prejšnjem sojenju. "Glede očitka obtoženemu – pomoč pri kaznivem dejanju umora – opozarjam, da dejanje, kot izhaja iz obtožbe, ni kaznivo dejanje. Zakon primeroma našteva oblike pomoči – da naročnik storilcu poda navodila, kako naj se kaznivo dejanje izvrši, zagotovi sredstva ali odstrani ovire, vnaprej obljubi, da bo prikril sredstva ..." je naštel. Da pomočnik kazensko odgovarja – tako Kac – morajo biti poleg objektivnih dokazani tudi subjektivni kriteriji – "torej dokazana povezanost med pomagačem in storilcem, naklep, da storilcu zavestno pomaga, ter hotenje te pomoči". "Ključna je torej vez med storilcem in pomočnikom. Inkriminacija  predpostavlja, da naročnik ve za storilca, kakšno kaznivo dejanje namerava storiti, ter da mu pri tem naklepoma aktivno pomaga. Zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja so torej pravno odločilna dejstva, ki bi jih moralo tožilstvo konkretizirati, kar pa v obtožnici ni obrazloženo," je izpostavil zagovornik.

Kot je dodal, se obtožbe nanašajo na izvršitev kaznivega dejanja v dveh oblikah – obtoženi naj bi Kirbiša zvabil, da se pripelje na kraj, in prikril, kdo je storilec. "Iz obtožbe pa ne izhaja, v kakšni navezi in kako naj bi pomagal storilcu. Torej kako ga je zvabil, s kom in kako je obtoženi sploh kar koli storil oziroma ravnal, s kom je uskladil informacije o kraju in času, kjer se je Kirbiš nahajal, da je storilec umor tudi izvršil. Ni dokazov o pomoči, ni konkretne povezave med obtoženim in storilcem. Iz tega pa tako ne izhaja, na kak način naj bi prikril, kdo je storilec," meni Slodnjakov odvetnik.

Zmotile so ga tudi navedbe, da je Slodnjak posredno prikril storilca s tem, da si je na večer umora zagotovil alibi. "Ker obtožbe niso ustrezno konkretizirane, se obtoženi niti ne more seznaniti z načinom storitve kaznivega dejanja, s tem pa se ne more izreči o dejstvih, ki naj bi ga obremenjevala. In na podlagi tega mu je kršena pravica do obrambe," je poudaril Kac.

Tudi v kolikor bi Slodnjak res storil očitano – kot izhaja iz izreka obtožbe, pa bi takšno ravnanje kvečjemu lahko opredelili kot napeljevanje, posredno storilstvo ali sostorilstvo, je prepričana obramba. "A tudi te hipotetično naštete oblike sodelovanja obtoženega bi morale biti v obtožbi konkretizirane in podprte z dokazi, pa niso. Kazenski postopek kot tak zahteva obstoj utemeljenega suma – ta mora biti artikuliran, konkreten in specifičen. In tem merilom ni zadoščeno. Obtožba pa mora sestati iz indicev, verjetnosti in okoliščin, v konkretnem primeru pa ne ponudi niti enega dokaza, temveč temelji zgolj na indicih, pa še ti izhajajo iz ravnanj drugih oseb in jih obtoženi zanika oziroma jih obrazloži in pojasni," je na po njegovem zmedo v obtožnici opozoril Kac. "Obtožnica izhaja iz domnevnega motiva obtoženega za smrt oškodovanca."

Glede obremenilnih dokazov pa je zagovornik mnenja, da je bil že policijski predkazenski postopek voden enostransko in da je Policija spregledala ali zavedno zamolčala, da so žrtvi že v preteklosti večkrat grozili s smrtjo. "Medtem ko zoper obtoženega ni zabeležena nobena grožnja. Tudi Kirbiš je številnim grozil, jih izsiljeval, mnoge je spravil v stečaj, skratka, imel je veliko sovražnikov. In precej drugih upnikov mu je dolgovalo višje zneske kot obtoženi." Po njegovem bi zato bilo treba tudi te okoliščine presojati kot indice oziroma možnosti za razlago storitve kaznivega dejanja.

"Smo v fazi pravnomočnosti obtožnice in pričetka glavne obravnave, kot zagovornik pa sem v procesni situaciji, ko zagovarjam ravnanje, za katero niso izkazani zakonski znaki kaznivega dejanja. Ni namreč nobenih dokazov, da bi obtoženi storil dejanje, kot se mu očita, ni podan utemeljen sum in mu je zato povsem onemogočena obramba. Pravzaprav mu je kršena ustavna pravica do obrambe," je še sklenil Kac in tožilstvo pozval, naj pripravi novo obtožnico.

Da se od obsežnih zagovornikovih navedb tožilstvo strinja zgolj z eno, pa mu je odgovorila tožilka Bernard Korparjeva – in sicer s tisto, da je zadeva v fazi pravnomočnosti obtožnice. "Obramba je to navajala že večkrat, tudi v sklopu ugovora zoper obtožnico in na navedbe smo že odgovorili. Tožilstvo je na 90 straneh natančno pojasnilo dokaze in vlogo obtoženca, tudi očitke glede tega, da je izrabil zaupanje oškodovanca – da bo prejel obljubljeno plačilo na točno določenem mestu in uri, nato pa sam na sestanek ni prišel, pač pa je tja prišel storilec." Dokazni postopek bo po prepričanju tožilstva to dokazal.

Tudi sodni senat je pritrdil tožilki in sprejel sklep o pravnomočnosti obtožnice z 22. decembra 2022. "Sodišče je na to že odgovorilo v odločanju o ugovoru in ta se zato zavrne. O motivu pa bo odločalo po izvedbi celotnega dokaznega postopka," je dejala predsedujoča sodnica Galunova.

Glavno obravnavo so danes nato nadaljevali s skoraj triurnim branjem 35-strani dolgega zagovora Slodnjaka iz faze preiskave junija lani. Njegov zagovornik je sicer še pred začetkom dejal, da obramba preklicuje vse dosedanje zagovore oziroma zapisnike zaslišanja, a je sodnica odvrnila, da procesna pravila preklica zagovora ne poznajo.

'Kirbiš je živel nevarno življenje'

Slodnjak je v zagovoru podrobno spregovoril o odnosih s Kirbišem in večkrat zanikal, da bi bil vpleten v njegov umor. Pojasnil je, da se več let ukvarja z zavarovalništvom, leta 2015 pa je ostal brez vseh dohodkov in zato iskal posojilo. Znanec mu je nato ponudil pomoč pri ureditvi financiranja, 55.000 evrov v gotovini naj bi mu posodil Kirbiš. Podpisali so pogodbo, pri čemer je znancu leto in pol odplačeval redne mesečne obresti. Kirbiša je spoznal šele februarja 2019, ko ga je ta v avtomobilu pred pošto na Ptuju pričakal s pištolo v roki. Dejal naj bi mu, da mu je dolžan med 200 in 300.000 evri. Dogovorila sta se za sestanek z znancem, ki da je nato priznal, da je Slodnjak prejel le nekaj več kot 50 tisočakov. Po tem sta s Kirbišem sodelovala brez 'vmesnega posrednika'. Sposojeno vsoto mu je v obliki gotovine vračal osebno, sklepala sta tudi fiktivne pogodbe. Pripovedoval je tudi o "čudnem poslovnem odnosu", ki sta ga imela. Kirbiš je po njegovih besedah bil vulgaren, aroganten človek, ki je pogosto užival droge. Od njega je prejemal tudi grozilna sporočila, a da se ni počutil ogroženega. "Takšen način pogovora je imel z vsemi," je pred dobrim letom dni izpovedal obtoženi. Kirbišu naj bi prav tako urejal zavarovanja, zaradi česar ga je ta naslavljal z 'Doktor zavarovalništva'.

Zatrdil je, da usodnega 17. februarja nista bila dogovorjena za nobeno srečanje. Komunikacija je bila sicer redna, celo intenzivna, po telefonu sta govorila na dnevni ravni, tudi večkrat. Slodnjak naj bi tudi želel, da njuna osebna srečanja zmeraj potekajo na očeh javnosti, na osvetljenih krajih, kjer so tudi nadzorne kamere. Priznal pa je, da je tisti večer okoli 21. ure od Kirbiša prejel dve slikovni sporočili, ki pa jima – ker je bilo to ravno v času srečanja s stranko – ni posvečal posebne pozornosti. Povedal je še, da je naslednji dan ves dan preživel v službi, v soboto pa so ga nato prijeli.

Kriminalisti so na telefonu 39-letne žrtve sicer našli opomnik o načrtovanem srečanju s Slodnjakom z natančnimi navodili do kraja, kjer bi se morala sestati. Zakaj je imel Kirbiš to shranjeno, obtoženi ni znal pojasniti. Poudaril je, da je nasprotnik nasilja in da je "Andreja potreboval živega". Ter še, da je ta živel nevarno življenje, se ukvarjal s preprodajo droge, ki naj bi jo vozil v Juršince. Menil je tudi, da sta preiskava in Policija v slepi ulici, zaradi česar sta z ženo angažirala celo vedeževalko, ki bi pomagala pri odkritju 'pravega storilca'.

Na vprašanje tožilstva, zakaj vseh teh groženj ni prijavil Policiji, pa je Slodnjak lani odgovoril, da se ni počutil ogroženega. Je pa njune pogovore redno snemal, ker da je želel imeti jasno evidentirano, koliko denarja mu je že dal. "Cel Ptuj se je pogovarjal, kdo ga je pihnil," je takrat še navrgel obtoženi, a dodal, da si imena ne upa razkriti.

Tožilstvo na prebrani zagovor ni imelo pripomb, je pa odvetnik Kac nato še enkrat ponovil stališče obrambe, da preklicuje vse zagovore.

V nadaljevanju je pred sodni senat stopil brat umorjenega Tomislav Kirbiš. Obramba in tožilstvo sta se soglasno strinjala, da se izpovedbe priče med zaslišanjem na glavni obravnavi smatrajo kot prebrane, prav tako izpovedba partnerice žrtve Mateje Drevenšek. Bo pa pred novo sodnico še enkrat morala pričati mama umorjenega Pavla Kirbiš. Za prihodnje obravnave je sicer predvideno vnovično zaslišanje tudi ostalih prič, ker se – tako Kac – obramba z branjem predhodnih zapisnikov ne strinja.

Prihodnja obravnava je razpisana za petek, 14. julija.

Spomnimo: Umorjeni od Slodnjaka terjal izplačilo dolga, ta naj bi ga z zvijačo zvabil na osamljen kraj

Truplo 39-letnega Andreja Kirbiša iz Kidričevega sta sredi februarja lani na odročni makadamski cesti v naselju Mostje (Občina Juršinci) našla dva domačina. Kot je zapisano v obtožnici, naj bi ga za zdaj še neznani storilec ustrelil z dvema streloma v glavo in enim v srce, tako da je na kraju dogodka umrl. Motiv Slodnjaka za smrt Kirbiša naj bi bil dolg, pri čemer naj bi od umorjenega pred tem prejemal grožnje.