Z vdori v elektronsko bančništvo nakradli skoraj dva milijona evrov

Kriminalisti so se lotili preiskave o spletnih vdorih v sisteme elektronskega bančništva, s katerimi je bila povzročena velika premoženjska škoda. Obravnavali so kriminalno združbo, ki je osumljena storitve več kaznivih dejanj napadov na informacijski sistem, velikih tatvin in pranja denarja.

V preiskavi so kriminalisti poleg ostalih preiskovalnih dejanj izvedli tudi 12 hišnih preiskav na območju ljubljanske policijske uprave, pri čemer so preiskovali tako poslovne kot zasebne prostore. Preiskovalci so odvzeli prostost petim osebam, ki so v policijskem pridržanju. Štiri osebe so bile privedene pred sodnika. Ovadene pa so tudi t. i. denarne mule. Ta je za dve osebi odredil pripor, zoper eno pa začasno sodno pridržanje. Pri izvajanju aktivnosti je sodelovalo 70 kriminalistov in policistov ljubljanske, mariborske, novomeške, kranjske in murskosoboške policijske uprave.

Na današnji tiskovni konferenci so policisti pojasnili, da so 12 hišnih preiskav izvedli pri osmih osumljencih. V drugi polovici lanskega leta so ugotovili naraščanje števila kaznivih dejanj, ki se nanašajo na vdore v sisteme elektronskega bančništva. Nepridipravi so napadli 48 predvsem pravnih subjektov. Pokradli so okoli dva milijona evrov.

Žrtve dobile elektronsko pošto z okuženo datoteko

Kriminalna združba je žrtvam na račune namestila viruse, črve in trojanske konje. To so storili tako, da so napadenemu podjetju poslali elektronsko pošto z zavajajočo vsebino, ki je vsebovala okuženo datoteko. Najpogostejša oblika so bila lažna elektronska sporočila finančnih institucij, ki so pod pretvezo različnih vsebin napotila prejemnika na odprtje priložene datoteke, je pojasnil Dušan Florjančič, vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije.

Tadej Hren iz centra SI-CERT je pojasnil, da so sredi lanskega leta prejeli 28 prijav, sumili pa so, da gre za iste člane združbe. Prijave so se nanašale na elektronska pisma, ki so jih prejela računovodstva majhnih podjetij. Vsebina je prejemnika pritegnila, ker je bila na temo davčnih sprememb, zavrnjenih računov in podobno. Sporočilu je bila pripeta tudi datoteka s končnico zip, ki je vsebovala trojanskega konja. Ta je nato po zagonu prepoznal vsa gesla, napadalcem pa je omogočal celosten dostop do sistema. Sicer pa je Hren dodal, da ni šlo za zelo sofisticiran napad.

Pokradli so skoraj dva milijona evrov

Od konca maja 2012 do letos je policija obravnavala 34 sklopov kaznivih dejanj napada na informacijski sistem, velike tatvine in pranja denarja, v katerih je bilo napadenih 48 oseb. Posamezna nakazila ukradenih sredstev so bila od nekaj tisoč pa do več kot sto tisoč evrov, je povedal Florjančič. V vseh primerih je združba z namenom prikrivanja svoje identitete uporabila sistem t. i. denarnih mul oziroma denarnih prenašalcev, je povedal Florjančič.

Na škodo pravnih oseb je bilo tako na račune 25 denarnih mul prenakazano skoraj dva milijona evrov, od koder so bili s strani mul izvršeni dejanski dvigi v višini prek 950.000 evrov. Preostala sredstva so ob pravočasni zaznavi blokirali oziroma zavarovali, so še razložili preiskovalci. Kriminalna združba, ki je bila zelo dobro organizirana, je napadala ob koncu tedna ali ob praznikih, tako da žrtve niso niti vedele, da so jih okradli, je dejal Florjančič.

Združba je novačila denarne mule, nekatere so bile ''naivne mule''

Združba, ki je bila povprečno stara okoli 30 let, je delovala na treh ravneh. Imeli so računalniške hekerje, sostorilci so imeli delo novačenja prej omenjenih mul, ki so po navodilih odpirale posebne transakcijske račune. Na tretjem nivoju pa so delovale mule, te so imele delo dvigovanja denarja z na novo odprtih računov in predaja denarja osebam višje na hierarhični lestvici združbe, je povedal Florjančič.

Združba je imela 25 denarnih mul, večina je vedela, da sodelujejo pri kaznivih dejanjih, pet ljudi pa je v zanko padlo naivno. ''Združba je v imenu angleške zavarovalnice na spletu objavila delovno mesto dela na domu. Šlo je za nezahtevne raziskave trga. Delojemalci so morali podpisati pogodbo o delu, v kateri so se zavezali, da bodo dali na razpolago transakcijski račun, prek katerega so se vršila prenakazila. Del sredstev je predstavljal plačilo za opravljeno delo,'' je dejal Florjančič in opozoril, naj ljudje ne nasedajo na takšne ponudbe za delo in naj preverijo, za kakšnega delodajalca gre. Mule so obtožene kaznivih dejanj pomoči pri tatvini in pranja denarja.

Florjančič je še enkrat spomnil na samozaščitno ravnanje pri spletnem bančništvu. Svetoval je, da se po končani uporabi spletne banke takoj odjavite oziroma deaktivirate sistem za elektronsko bančništvo.