Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so končali pet od šestih hišnih preiskav zaradi bančne kriminalitete, so pojasnili na Generalni policijski upravi.
V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so pojasnili, da kriminalisti preiskujejo sum kaznivih dejanj, ki naj bi se zgodila pred letošnjo pripojitvijo Probanke k DUTB in začetkom nadzorovane likvidacije Probanke septembra 2013.
Policisti so sicer danes potrkali na vrata šestih naslovov poslovnih prostorov na območju Maribora, Ljubljane in Celja. Kriminalisti iščejo in zasegajo dokaze za utemeljitev štirih kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v zvezi z bančno kriminaliteto.
"Po doslej ugotovljenem so osumljeni bančniki iz banke s sedežem v Mariboru v obdobju od 2008 do 2010 v nasprotju s predpisi in dobro bančno prakso odobrili več kreditov štirim gospodarskim družbam, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani," so še sporočili policisti.
S kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov. Predkazenski postopek poteka zoper sedem bančnih uslužbencev in dva zastopnika gospodarskih družb, so potrdili policisti.
Današnje aktivnosti je izvajalo 41 preiskovalcev NPU ob pomoči mariborskih kriminalistov.
Neuradno: Policija preiskuje nekdanje vodilne v Probanki
Kriminalisti so po naših informacijah zaradi spornih kreditov nekdanje uprave Probanke pod vodstvom Romane Pajenk potrkali na vrata DUTB, kjer iščejo poslovno dokumentacijo, ki se nanaša na milijonska posojila nekdanje Probanke družbam Zlata Moneta II, Medaljon, Klasje Celje in Pekarni Ptuj.
Kot je Pajenkova povedala za 24UR, ne razume, "zakaj so neprenehoma te insinuacije, da smo mi namerno oškodovali Probanko. Nismo je, vedno smo delovali v njenem interesu. To je v enem primeru že potrdilo tudi sodišče".
Ravno danes je prejela sodbo v do zdaj edini končani odškodninski tožbi, v kateri je sodišče na prvi stopnji ocenilo, da uprava Probanke ni oškodovala.
Izvedeli smo, da je bilo kaznivih dejanj zlorabe položaja osumljenih pet bančnikov Probanke, po naših neuradnih informacijah nekdanja predsednica uprave Romana Pajenk, člana uprave Milana Lah in Vito Verstovšek, direktor v poslovni enoti Maribor Borut Bizjak in še eden od direktorjev znotraj banke Peter Lobnik. Poleg njih sta med osumljenimi po naših informacijah še Bogomir Kos in Branka Hazenmali Požar iz Probanke ter dva predstavnika gospodarskih družb - Dragica Murko, direktorica Pekarne Ptuj in Klasja Celje (ki je končal v stečaju) ter Tomaž Ročnik, brat nekdanje predsednice uprave ter lastnik in direktor različnih družb, oba neuradno osumljena pomoči pri kaznivih dejanjih ... Pod lupo preiskovalcev naj bi se znašle tudi Ročnikove družbe.
Podobno Pajenkova odgovarja tudi na očitke, ki letijo na njenega brata, in trdi, da se je v postopkih odločanja v primeru posojil njenemu bratu iz postopka odobritve izločila.
Bančniki so osumljeni, da so Zlati Moneti II, s katero so bili upravljalsko in kapitalsko povezani, pridobili več kot dva milijona evrov premoženjske koristi, ko so ji odobrili tri kredite v skupnem znesku tri milijone evrov, čeprav družba naj ne bi izpolnjevala kreditnih pogojev. Ker naj bi ravnali v nasprotju z veljavnimi bančnimi pravili, so po mnenju preiskovalcev oškodovali Probanko. Zlata Moneta pa naj bi neuradno s tem denarjem poplačala kredite na drugih bankah.
Družba naj bi kljub poslovanju z izgubo dobila posojilo
Enaka zgodba je bila pri posojilih družbi Medaljon, ki je dobila dva kredita v skupnem znesku 2,3 milijona evrov. Prvi dami Probanke naj bi po neuradnih informacijah celo vplivali na odločitev ostalih zaposlenih v banki, da je družba kljub neizpolnjevanju pogojev (poslovala je z izgubo) dobila posojila, ki pa jih seveda nihče ni vrnil. Sicer pa naj bi po neuradnih bančnih podatkih vodilni uslužbenci Probanke v letih 2009 in 2010 Zlati Moneti II odobrili kredite za več kot sedem milijonov evrov, družbi Medaljon pa za kar 17 milijonov.
Po naših informacijah je bilo sporno tudi kreditiranje Pekarne Ptuj in Klasja Celje. Tudi v teh primerih so štirje bančniki osumljeni zlorabe položaja, direktorica obeh družb Dragica Murko pa pomoči pri kaznivih dejanjih. Neuradno je v tej zgodbi osumljenec tudi Ročnik, ker naj bi njegova družba dobila ves denar od kreditov, ki jih je Probanka odobrila Pekarni in Klasju. Neuradno 4,8 milijona evrov. S tem denarjem pa naj bi Ročnik prek svoje družbe od Probanke kupil delnice NKBM. Čeprav naj bi v banki vedeli za slabo finančno stanje družbe Klasje, ki je kasneje končala v stečaju, niso upoštevali ocene bonitetne službe in so kredit vseeno odobrili. Direktorica Klasja in Pekarne Ptuj naj bi denar od kreditov še isti dan prenakazala Ročnikovi družbi. Klasje kredita seveda nikoli ni vrnil.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.