Od 6. ure so na 13 lokacijah po državi potekale hišne preiskave stanovanj in ostalih prostorov. V preiskave so bili vključeni kriminalisti policijskih uprav Celje, Maribor, Novo mesto, Koper, Murska Sobota, Kranj in Ljubljana.
"Današnje aktivnosti so usmerjene v zbiranje obvestil in dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Poglavitni cilj kriminalistične preiskave je identifikacija otrok, žrtev spolnih zlorab. Gre za nadaljevanje dalj časa trajajoče preiskave, ki se je začela leta 2015," so sporočili iz Generalne policijske uprave.
V preiskavah je sodelovalo 79 kriminalistov in policistov.
Storilci pridejo z otroki v stik na klepetalnicah, kjer se pretvarjajo, da so njihovi vrstniki
V preiskavah so zasegli okoli 1000 kosov različnih elektronskih naprav in nosilcev podatkov. "Ko najdemo posnetke z zlorabljenimi otroki, želimo ugotoviti, kdo so ti otroci in jih zavarovati," so pojasnili na novinarski konferenci GPU. Preiskujejo 17 osumljencev, vključno s preteklimi preiskavami pa več kot 30. Stari so med 26 in 60 let, različne izobrazbe, med njimi so tudi upokojenci.
V preiskavi odkrili že 25 slovenskih otrok, ki so bili žrtve
V preiskavah so odkrili že 25 otrok, ki so bili žrtve zlorab na internetu. Žrtve spolnih zlorab na spletu so otroci med 10. in 17. letom. Večinoma gre za deklice, vendar pa so lahko žrtve spolnih zlorab tudi dečki, poudarjajo na GPU.
"Otroci, misleč, da gre za njihove vrstnike, neznancem zaupajo najbolj intimne stvari iz svojega življenja. To osumljenci izkoristijo in v nadaljevanju od otrok zahtevajo, da se slečejo," so pojasnili na GPU. Nekateri osumljenci so se z otroki tudi srečali in izvajali spolna dejanja. Ti primeri so bili najmanj štirje.
Storilci preko računalnikov zlahka vstopajo v otroške sobe, tako da uporabljajo njihove spletne kamere. Za nekaj otrok, ki so jih našli na posnetkih, še niso ugotovili identitet.
Osumljenci so si posnetke delili. Za zdaj niso še nikogar pridržali. Več o razsežnostih dejanj bodo kriminalisti vedeli po forenzični preiskavi elektronskih naprav, ki pa zaradi velikega števila naprav, lahko traja dalj časa.
Spletno oko v desetih letih prejelo več kot 5000 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok
Število internetnih spolnih zlorab otrok narašča zaradi večje dostopnosti otrok do spleta preko pametnih telefonov in drugih modernih tehnologij, pravi koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl. V desetih letih delovanja so prejeli več kot 5000 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, petino so jih predali policiji.
Motl je ob današnjem poročanju o kriminalističnih preiskavah o spolnih zlorabah otrok opozoril, da so mlajši otroci bolj ranljivi za tiste, ki zlorabljajo te nove tehnologije in imajo veliko preverjenih metod, da pridejo do žrtev, ki jih želijo spolno izkoristiti. Internet po njegovih besedah postaja vedno kompleksnejši pojav, hkrati s tem pa narašča problematika internetnih spolnih zlorab.
Kljub temu pa število prijav na prijavni točki Spletno oko z leti ne narašča, je poudaril Motl. V zadnjem letu je njihovo število celo upadlo, in sicer iz 565 leta 2015 na 185 lani. Zmanjšalo se je tudi število prijav, ki so jih posredovali policiji. Razlog vidi v spremembi zakonodaje pred nekaj leti, saj je ogledovanje posnetkov kaznivo dejanje, zato so ljudje bolj zadržani pri prijavah. Pri tem je izpostavil, da to ne pomeni, da je manj posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu.
Do zlorab preko spleta lahko pride takrat, ko najstniki pošiljajo gole fotografije vrstnikom. Nevarnost namreč je, da te ne ostanejo pri naslovniku in da jih ta posreduje naprej, tako pa se lahko znajdejo na pornografskih straneh. Edina zaščita pri temu je po njegovih besedah ta, da golih fotografij nikoli ne pošiljajo preko interneta.
Pri nagovarjanju mladoletnih oseb z namenom spolne zlorabe pa se storilci pretvarjajo, da so vrstniki žrtve ter tako želijo izvedeti čim več podatkov. Poleg tega zapeljejo otroke na pogovor o spolnosti in jih pripravijo na to, da se osebno srečajo. Zato Motl svetuje, da svojih osebnih podatkov ne posredujejo nepoznanim osebam ter ne podležejo vabilom na zmenek.
Pri spolnem izsiljevanju storilec zahteva spolne usluge ali pa denar
Motl še pojasnjuje, da pri spolnem izsiljevanju storilec z zlorabo moči od žrtve zahteva spolne usluge ali denar. V veliko primerih storilec preko video pogovora vzpostavi z žrtvijo zaupen odnos ter jo pripravi do tega, da se sleče. S tem pa jo v nadaljevanju spolno ali denarno izsiljuje. Pri tem Motl priporoča, naj se nikoli ne slečejo pred neznanci.
Ob tem pa je pozval vse, ki se kdaj srečajo s posnetki spolne zlorabe otrok na internetu, naj to nemudoma prijavijo na njihovi spletni strani.
Prijavna točka spletno oko redno sodeluje s policijo in jim posreduje prijave domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok. V desetih letih njihovega delovanja so prejeli 5118 prijav, v 1397 primerih so ocenili, da gre dejansko za internetno spolno zlorabo otrok in jih v skladu s tem posredovali organom pregona.
Prijavna točka Spletno oko je projekt v okviru centra za varnejši internet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Spletno oko sprejema anonimne prijave posnetkov spolne zlorabe otrok. V veliki večini gre za slovenske prijavitelje, vendar na posnetkih večinoma niso slovenski otroci, je še povedal Motl.
Europol opozarja na prenose spolnih zlorab otrok v živo, "sveži" posnetki so največ vredni
Spolne zlorabe otrok oz. mladoletnih preko spleta so sicer svetovni problem. Kot navajajo na Europolu, je odkrivanje zlorab otrok preko spleta nenehen izziv, saj je močno odvisno od novih tehnologij. Prenosi datotek med uporabniki (peer-to-peer) in anonimen dostop do t. i. temne mreže (darknet) so glavni načini za dostop in izmenjavo gradiv zlorab otrok. Ti načini so namreč enostavni za uporabo in privlačni za kršitelje.
Na Europolu opozarjajo tudi na prenose spolnih zlorab otrok v živo, ki so bistveno olajšani z novimi tehnologijami. Omogočajo namreč, da se zlorabe otrok zgodijo v živo pred kamero na zahtevo naročnika, kar za drugo stran pomeni dobičkonosen posel.
Novi oz. "sveži" posnetki so za storilce največ vredni. Pri Europolu ob tem izpostavljajo, da vse več otrok in mladostnikov uporablja pametne telefone, s katerimi se sami fotografirajo. Kočljive fotografije otrok, ki jih sicer sami delijo, lahko pridejo tudi do "zbiralcev", ti pa nato žrtve izsiljujejo.
