Sodišče tako ni v celoti sledilo predlogu tožilstva. Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura, ki je tik pred sklenitvijo sojenja sicer še nekoliko modificirala obtožnico, je zaradi zlorabe položaja za Kovačiča namreč predlagala dve leti zapora, za Raščana, ki je imel po njenem mnenju zgolj vlogo pomočnika, pa leto in deset mesecev zapora. Obramba je predlagala oprostilno sodbo.

Obtožnica je obtoženima očitala, da je pri odkupu delnic v lasti družbe Kandele s strani NKBM in takojšnji terminski prodaji Vinagu in M&M Cunsultingu, ki naj za izpolnitev zavez sploh ne bi imela dovolj denarja, dejansko šlo za kreditiranje Raščanove družbe in s tem financiranje nakupa časopisne hiše Večer.
Olajševalne in oteževalne okoliščine
V spremenjeni obtožnici ni več pisalo, da je bil Raščan zastopnik družbe Kandela, od katere je banka leta 2010 za okoli 1,7 milijona evrov odkupila delnice Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje, nato pa še isti dan sklenila terminski pogodbi z družbama M&M Consulting in Vinag, ki sta se zavezali delnice odkupiti.
Kot je pojasnila tožilka, naj bi bilo sicer jasno, da je bil v ozadju Kandele Raščan, ki je razpolagal s transakcijskim računom družbe in se za posel tudi dogovarjal s Kovačičem. S slednjim naj bi bila po prepričanju tožilstva, kar je po njenih besedah potrdila tudi ena od prič, prijatelja tudi v zasebnem življenju, kar nekaj stikov, zlasti telefonskih, naj bi imela tudi le nekaj dni pred sklenitvijo posla ter celo na dan sklenitve.
Tožilstvo je menilo, da je Kovačič zlorabil svoj visok položaj v nekoč drugi največji državni banki ter s svojim ravnanjem Kandeli pridobil dober milijon evrov premoženjske koristi, v ozadju pa naj bi bilo plačila are za nakup časopisne hiše Večer. Ker naj Kandela ne bi bila več kreditno sposobna, sta se obtožena s sklenitvijo terminskega posla izognila odločanju na kreditnem odboru.
Za kaznivo dejanje zlorabe položaja je predvidena kazen do osem let zapora, tožilka pa je predlagala dve leti, saj je menila, da je možen zgolj izrek zaporne in ne pogojne kazni. Nekaznovanost Kovačiča po njenem ni mogla biti olajševalna okoliščina, saj je to že tako pogoj za pridobitev licence za vodenje banke, med oteževalnimi pa je po njenem tudi dejstvo, da je po dejanju skušal tega prikriti tako, da je s svojim vplivom pri Factor banki izposloval milijon evrov kredita za Vinag, s katerim je ta delno poplačal obveznosti.
Čeprav je obramba ves čas trdila, da so bile obveznosti v celoti poplačane, je Petan Žurova zatrjevala, da to ni tako, saj naj bi bil poplačan le del Vinagovega dolga, pa še ta po tem, ko je bila banka v poznejših letih v to prisiljena zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije, medtem ko naj bi M&M Consulting vrnil le 70.000 od okoli 400.000 evrov.
Obramba trdila, da ni šlo za kreditiranje Kandele
Mnenje obrambe v sklepnih besedah je bilo diametralno nasprotno, zato sta tako Kovačičeva zagovornika Črt Šatej in Blaž Mlinar Kovačič kot Raščanova zagovornica Barbara Kozlevčar Kuhar sodišču predlagala oprostilno sodbo.
Po njihovem mnenju namreč banka s posloma, ki sta bila za njo "tako ali tako minorna", nikakor ni bila oškodovana, pač pa je z njima celo zaslužila. V sklepnih besedah so zatrjevali, da ni šlo za kreditiranje Kandele, pač pa za enega od bančnih poslov, s kakršnimi se je ta ukvarjala tudi sicer.
"Šlo je preprosto za posel financiranja kupca delnic v obliki odložnega plačila, torej za legalen posel, za katerega je banka registrirana, v njega pa je šla z izključnim namenom ustvarjanja dobička," je zatrdil zagovornik Šatej in očitke tožilstva o prikritem kreditiranju označil za absurdne.
Skupaj s kolegom Mlinarjem Kovačičem sta se spraševala, kje je tožilstvo sploh videlo kaznivo dejanje in naklep zanj ter kaj naj bi obtoženi Kovačič sploh imel od tega. Prepričana sta, da je želelo tožilstvo s tem primerom ustvariti odmevno kriminalno zgodbo, ki pa da je ni.
KOMENTARJI (316)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.