Trivković je kriv: za sodelovanje pri ugrabitvi dobil sedem let in dva meseca zapora

Tožilstvo je Trivkoviću v obtožnici očitalo sodelovanje v hudodelski združbi, ki je izvedla ugrabitev Zorice Škrbić, dolgoletne partnerice Dejana Vidmarja, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen za rop sefov SKB. Milan Trivković naj bi pri tem želel skupaj s svojo združbo od Škrbićeve izvedeti, kje je okoli 20 milijonov evrov od ropa banke, ki jih niso nikoli našli.

Za sodelovanje v hudodelski združbi mu je sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Barbara Črešnar Debeljak, danes dosodil dve leti in tri mesece zapora, za sodelovanje pri ugrabitvi pa pet let zapora. Obe kazni je nato združil v sedem let in dva meseca zapora.

Ni dokazov, da je sodeloval pri mučenju

Kot je ob izreku sodbe povedala predsednica senata, ni dvoma, da je bil Trivković del združbe, ki je načrtovala in izvedla ugrabitev Škrbićeve, ki je nato po večurnem mučenju umrla. Prav tako senat po njenih besedah ni verjel Trivkovićevi izpovedi, da ne pozna nobenega od preostalih obsojenih v tej zadevi, saj da izvedeni dokazi kažejo, da je z njimi imel stike.

Po besedah Črešnar Debeljakove sicer ni dokazov, da je Trivković tudi sam sodeloval pri mučenju, kar mu je očitalo tožilstvo, je pa mogoče zanesljivo sklepati, da je vozil avtomobil Alfa Romeo, s katerim so Škrbićevo pripeljali na neobljuden kraj na območju Viča, kjer so jo mučili. Ta kraj je po navedbah sodnice poznal, saj živi nedaleč stran, ravno to pa je bila po oceni senata tudi bistvena okoliščina, zaradi katerega ga je združba pritegnila k sodelovanju. Ker je združbi pokazal kraj, kamor je mogoče zapeljati Škrbićevo, in dejstva, da je vedel, kaj bo sledilo, mu je sodni senat tudi dosodil najvišjo možno kazen za temeljno obliko kaznivega dejanja ugrabitve, to je pet let zapora.

Senat tudi ni verjel Trivkovićevim prijateljem, ki so trdili, da je bil usodnega dne ves dan z njimi. Ni pa senat sledil očitkom tožilstva, da je Trivković Škrbićevo pred ugrabitvijo 26. junija 2014 nekaj časa opazoval, saj da za to ni dovolj zanesljivih dokazov.

Trivkoviću je sodišče ob izreku sodbe podaljšalo pripor. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov sodnega postopka in sodnih taks. Po besedah Črešnar Debeljakove obdolženi sicer nima premoženja, "se pa da delati tudi v zaporu".

Oškodovance, ki so priglasili odškodninski zahtevek - gre za sorodnike Škrbićeve in njenega partnerja Vidmarja - je sodišče napotilo na pravdo.

Tožilka zadovoljna, zagovornica napovedala pritožbo

Tožilka Mateja Gončin, ki je sicer zahtevala deset let zaporne kazni, je po razglasitvi sodbe povedala, da je zadovoljna, bo pa še preučila odločitev senata v delu, da ne upošteva očitkov o sodelovanju Trivkovića pri mučenju in o tem, da je pred dogodkom posedoval avtomobil Alfa Romeo, nato pa se bo odločila, ali se bo v tem delu pritožila.

Nestrinjanje s sodbo je izrazila Trivkovićeva zagovornica Tea Mlinar Kovačič, ki je že napovedala pritožbo. Trivković po njenih besedah vztraja, da je nedolžen, kar da dokazuje tudi to, da ni bil pripravljen sprejeti ponujenega sporazuma o priznanju krivde s strani tožilstva, po katerem bi dobil za več kot pol manjšo zaporno kazen.

Trivković je bil sicer na prvem sojenju oproščen, nato pa je višje sodišče maja lani sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, ki se je začelo avgusta lani. Še pred tem naj bi skušal Trivković pobegniti v tujino. Poleg njega so bili v tej zadevi obtoženi še Željko Petrović, Blagoje Sazdov in Senad Livadić, ki so po sklenjenem sporazumu s tožilstvom krivdo priznali. Poleg njih naj bi pri ugrabitvi sodelovali vsaj še dve osebi, ki pa sta organom pregona za zdaj vsaj uradno neznani.

Grožnje in napadi na priče

Sojenje so sicer zaznamovali grožnje in napadi na priče. Dve sta pozneje tudi spremenili svoje pričanje, ena pa je zaradi psihičnih težav pobegnila v tujino. Tožilka je bila kritična do sistema, ki pričam ne zagotavlja, da bi se počutile varno, da se njihova identiteta ne bi razkrila in ne bi bile žrtve nasilja kriminalnih združb. Sodni senat je pozvala, naj pravilno ovrednoti pričevanja posameznih zaščitenih prič, ki naj bi jih spreminjala iz strahu za lastno varnost in življenje.