Elisabeth Fritzl, ki jo je imel oče Josef kar 24 let zaprto v kleti, se je srečala z materjo, ki je ni videla od svojega 18. leta. Snidenje je bilo čustveno. 42-letna Elisabeth in njena 60-letna mati Rosemarie sta se tesno objemali, pri čemer je slednja stalno ponavljala: ''Tako mi je žal, nisem vedela.'' Zakleli sta se, da se nikoli več ne bosta ločili.
Večkrat spolno zlorabljena Elisabeth se je po dolgih letih srečala tudi s svojimi otroki, ki jih ni videla od njihovega rojstva. Najbolj čustven je bil petletni Felix, ki se je vseskozi držal matere.
Oče hkrati dedek
Elisabeth je v ujetništvu rodila sedem otrok, pri čemer je eden pred 12 leti umrl tri dni po rojstvu. Test DNK je pokazal, da je Josef oče vseh šestih otrok, ki so preživeli. Trije – 19-letna Kerstin, 18-letni Stefan in mali Felix – so bili zaprti v kleti poleg svoje matere. Preostali – 14-letna Monika, 12-letni Alexander in 16-letna Lisa – so v hiši nad temnico živeli dokaj normalno življenje z očetom, ki je hkrati tudi dedek, in njegovo ženo. Prvič so se srečali šele v nedeljo zjutraj in se, kot je dejal direktor klinike, kjer se z njimi ukvarja skupina strokovnjakov, takoj zbližali. Kot je še dejal doktor Berthold Kepplinger, se veliko pogovarjajo, otroci se igrajo, včeraj pa so za enega od njih tudi pripravili rojstnodnevno zabavo.
Mati, babica in vsi otroci zdaj živijo v skupnih prostorih na kliniki, tokrat s pomembno razliko - imajo ključ, s katerim si lahko odprejo pot v zunanji svet. Od njega pa so hkrati tudi ločeni, družina ima po prestani travmi pravico do zasebnosti.
Med seboj z živalskimi glasovi
V javnost so pricurljali novi zastrašujoči podatki. Tako naj bi otroci, ki so življenje preživeli v zvočno izolirani kleti in nikoli niso videli dnevne svetlobe, med seboj komunicirali z živalskimi glasovi. "Navedbe medijev, da otroci govorijo, so le na pol resnične. Med seboj komunicirajo z zvoki, ki so mešanica godrnjanja in gruljenja," je dejal policijski načelnik Leopold Etz, ki je prvi videl ujetnike. Dodal je, da se morajo res potruditi, če se želijo pogovarjati tako, da jih razumejo tudi drugi.
Kerstin še vedno v komi
Grozljiva zgodba je v javnost pricurljala med vikendom, ko je Kerstin zbolela in padla v komo, zato jo je oče odpeljal v bolnišnico. Elisabeth naj bi v žep njene jakne skrila sporočilo s prošnjo za pomoč. Policiste so poklicali zdravniki, ki naj bi odkrili sporočilo.
Kerstin je še vedno v kritičnem stanju in v komi, zdravniki ne vedo točno, kaj ji je. So pa sporočili, da ji odpovedujejo ledvice, zaradi pomanjkanja vitaminov je izgubila skoraj vse zobe. Zdravniki menijo, da se še vsaj nekaj dni njeno stanje ne bo izboljšalo. Zdravstvene težave imata tudi njena brata. Oba sta slabokrvna in imata okvarjen vid. Težke razmere so pustile posledice tudi na njunem telesnem ustroju. Oba sta nizke postave in šibka, zaradi pomanjkanja prostora sta sključena, mali Felix pa skoraj ne hodi ampak se večinoma plazi.
Prestrašila sta se Lune
Sinova ''pošasti iz kleti'' se po rešitvi iz
ujetništva v kleti spolnega suženjstva navajata
zunanjega sveta. Ob pogledu na Luno sta se prestrašila; kako tudi ne,
ko pa sta jo videla prvič v življenju. "Je tisto tam gori bog?" naj bi vprašal petletni Felix. Privajata se tudi na sončno svetlobo.
Ujetništvo je na vseh pustilo neizbrisne posledice. Težave imajo s komunikacijo, morajo se soočiti z dejstvom, da je njihov oče hkrati tudi njihov dedek, prav tako se bodo počasi soočili z zunanjim svetom.
Vendar pa bo četverica, ki je bila dolga leta ujeta v zlovešči kleti, le težko živela normalno življenje.
Dolga leta agonije
Elisabeth je pred policisti sprva molčala, spregovorila je šele, ko so ji obljubili, da nikoli več ne bo videla svojega očeta. Povedala je, da jo je 24 let posiljeval, da je rodila sedem njegovih otrok in da je bila ujetnica v kleti.
Oče dejanja ne obžaluje. Dejal je, da je tri otroke vzel v zgornje nadstropje, ''ker je bila spodaj gneča'', Elisabeth pa je v klet zaprl, ''da se ne bi začela drogirati''. ''Bila je problematičen otrok, zato nisem želel, da bi zapadla v slabo družbo,'' je izjavil. ''Skrbni'' oče je leta 1984 prijavil hčerino izginotje in policiste vseskozi spraševal, kako poteka njena iskalna akcija. Nekega dne pa je policistom sporočil, naj je ne iščejo več, "saj se je pridružila sekti".
Izprijenec ostaja v priporu, kjer pa se je po priznanju zavil v molk. Zaradi incesta, posiljevanja in zadrževanja v ujetništvu mu grozi 15 let ječe, najverjetneje pa ga bodo obtožili tudi umora iz malomarnosti, in sicer v povezavi s smrtjo enega od Elisabethinih dvojčkov, ki je umrl tri dni po rojstvu.
Tudi morilec?
Medtem so začeli avstrijski policisti znova preiskovati umor 17-letne Martine Posch. Dekle je izginilo novembra 1986, deset dni pozneje so njeno truplo našli ob jezeru, kjer je imel Fritzl restavracijo. Morilca nikoli niso našli, policija pa je potrdila, da preverjajo, ali bi to lahko bil "pošastnež iz kleti". Presenetilo jih je, kako zelo je žrtev podobna Elisabeth v mladih letih.
Fritzlu so sodili tudi zaradi posilstva. Njegova žrtev, ki naj bi ji v lastnem stanovanju grozil z nožem in jo nato zlorabil, pravi, da ga je prepoznala. "Oktobra 1967 me je ta gospod Frizl posilil. Ko sem videla njegovo sliko na TV, sem vedela - on je. Prepoznala sem ga po očeh. Včeraj sem res slabo spala," je povedala. Svojega imena ni želela razkriti.
Pretental vse
Izrpijenčeva soproga Rosemarie trdi, da o tem, kaj se je dogajalo v kleti pod njeno lastno hišo, ni vedela nič. Fritzl pa je poleg nje pretental tudi socialne delavce, ki so preverjali, kako z ženo skrbita za posvojene otroke - trojico, ki jo je prinesel iz kleti. Posumili niso ničesar. Tudi gasilci, ki so leta 1999 v kleti opravili rutinski pregled centralne kurjave, so prišli in odšli. Nekaj pa je slišal podnajemnik, ki je 12 let živel v hiši groze. A glasovom iz kleti ni namenjal pozornosti. "Zdaj si želim, da bi lahko zavrtel čas nazaj," pravi danes 42-letni moški.
Avstrijska vlada v bran žrtvam
Za žrtve incestnega škandala v mestecu Amstetten se je zavzela tudi avstrijska vlada. Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je zaskrbljen zaradi očrnitve avstrijskega ugleda v svetu. Poudaril je, da gre za primer posameznika in ne za primer celotne Avstrije. Ob "nepojmljivih in strašnih dogodkih" in "nizkotnosti zločina" so mnogi ostali brez besed, je dejal. Avstrijska vlada se bo po njegovih besedah na dogajanje odzvala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. "Tega ne moremo sprejeti. Ne gre za amstettenski primer, niti za avstrijski primer. Gre za primer posameznika," je prepričan.
Podpredsednik avstrijske vlade Wilhelm Molterer je opozoril, da je trenutno najpomembnejša naloga, da žrtvam zagotovijo pomoč in oskrbo ter jim poskušajo dati nov motiv za življenje. Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je dejal, "da primer ni značilen za Avstrijo in da se grozote, ki jih je človek sposoben, očitno lahko zgodijo kjer koli". Kot je še dodal, za potrditev tega zadostuje že pogled na časopisne naslove svetovnih časopisov v preteklem letu.
Avstrijski ministri so na seji vlade tudi dobili navodila, da preučijo vse administrativne strukture, ki bi v tem primeru lahko odigrale svojo vlogo. Zvezne oblasti naj bi intenzivneje sodelovale tudi z oblastmi v Spodnji Avstriji, kjer se Amstetten nahaja.
