Po najbolj krvavem morilskem pohodu na ameriški univerzi v Blacksburgu v Virginii, v katerem je poleg napadalca umrlo še 32 ljudi, 15 pa jih je bilo ranjenih, se je pozornost ameriške javnosti obrnila na vodstvo univerze in tamkajšnjo policijo. Javnost zahteva odgovore, kako je do zob oboroženi napadalec sploh prišel v kampus.
Žalna slovesnost
Na tisoče študentov se je na univerzi zbralo na slovesnosti, s katero so se poklonili žrtvam masakra. Predavanja so do konca tedna odpovedali, hala, v kateri so umrle žrtve, pa bo zaprta do konca semestra.
Ameriški predsednik George Bush, ki se je tudi udeležil žalne slovesnosti, je odredil, naj pred vladnimi stavbami v znak žalovanja spustijo zastave na pol droga. "Naš narod žaluje s tistimi, ki so izgubili ljubljene na univerzi Virginia Tech," je poudaril Bush.
Napadalec si je sodil sam
Marec 1996, Velika Britanija: Strelec je vdrl v vrtec v Dunblanu na Škotskem ter ustrelil 16 otrok in njihovo vzgojiteljico, nato pa še sebe.
Marec 1997, Jemen: Napadalec je s puško napadal več sto dijakov na dveh šolah v Sanii in ubil osem ljudi; naslednji dan je bil obsojen na smrt
Marec 1998, ZDA: 13- in 11-letna dečka sta sprožila požarni alarm v šoli v zvezni državi Arkansas, med paniko pa sta ubila štiri dijake in učitelja.
Maj 1998, ZDA: Dijak na srednji šoli v Springfieldu je ustrelil dva sošolca, 22 pa jih je ranil. Pozneje so na napadalčevem domu našli tudi umorjena njegova starša.
April 1999, ZDA: Dva dijaka sta na srednji šoli Columbine v strelskem pohodu ubila 12 vrstnikov, nato pa ustrelila še sebe.
Junij 2001, Japonska: Mamoru Takuma je s kuhinjskim nožem vstopil v osnovno šolo v bližini Osake in zabodel osem otrok.
Januar 2002, ZDA: Študent, ki so ga vrgli iz šole, se je maščeval s streljanjem. Pri tem je ubil dekana, profesorja in študenta, trije ljudje pa so bili poškodovani.
Februar 2002, Nemčija: Nekdanji dijak trgovske šole je v Freisingu na Bavarskem ustrelil tri ljudi, nato sodil še sebi. En učitelj je bil poškodovan.
April 2002, Nemčija: Dijak v Erfurtu ni hotel pisati testa iz matematike, zato je potegnil pištolo in začel streljati. Umrlo je 18 ljudi, tudi napadalec.
September 2004, Rusija: V spopadih med rusko policijo in čečenskimi teroristi je umrlo 333 talcev, med njimi 186 otrok.
Marec 2005, ZDA: 16-letni dijak je ustrelil pet vrstnikov, učitelja in varnostnika, pa tudi svojega dedka in njegovo partnerico.
September 2006, Kanada: Kimveer Gill je začel streljati v študentskem naselju v Montrealu, pri tem pa ubil enega študenta in jih ranil 19. Ko ga je policija skušala aretirati, se je ustrelil.
Oktober 2006, ZDA: Voznik tovornjaka je vdrl v šolo amišev na podeželju Pennsylvanie, ustrelil 10 deklic in jih pet ubil, nato pa sodil še sebi.
November 2006, Nemčija: 18-letni nekdanji dijak je v strelskem pohodu v Emsdettnu ranil 11 ljudi, nato pa se ustrelil.
April 2007, ZDA: Napadalec je v študentskem naselju univerze v Virginii v strelskem pohodu ubil 32 ljudi in jih 15 ranil. V eni od predavalnic je ustrelil tudi sebe.
Napadalec - po besedah policije gre za 23-letnega Ču Seung Huja, državljana Južne Koreje, dodiplomskega študenta zadnjega letnika angleškega jezika, ki je živel v študentskem naselju Harper Hall - je najprej ubil dva človeka, šele dve uri pozneje pa se je podal na pravi morilski pohod, v katerem je ubil 30 ljudi, nato pa v eni od predavalnic ustrelil še sebe. Žrtve morilskega študenta, med njimi sta tudi najmanj dva profesorja, so našli v štirih predavalnicah in na stopnišču.
Ko so v ZDA razkrili, da je za najbolj krvav pokol na šolah v ameriški zgodovini kriv južnokorejski državljan, je južnokorejsko zunanje ministrstvo izrazilo presenečenje nad dogodkom in poudarilo, da so v Južni Koreji zaradi pokola šokirani. Hkrati so izrazili sožalje žrtvam in njihovim sorodnikom ter ameriškemu narodu.
Molk po prvem napadu
Ogorčeni so tudi študenti in zaposleni na univerzi, ki kljub prvemu napadu niso bili obveščeni o nevarnosti, o drugem napadu pa so izvedeli le prek elektronske pošte.
Vodstvo univerze se brani in pravi, da niso imeli razloga za domnevo, da bo strelec udaril še enkrat. Kot pojasnjujejo, so bili prepričani, da je šlo v prvem napadu za družinski spor in da je napadalec že ušel. Kot pojasnjujejo, niso hoteli prestrašiti 9.000 študentov v naselju, saj bi lahko zavladala panika.
Še vedno ni jasno, kaj je motiv napadov, čeprav nekateri mediji poročajo, da je moški na fakulteti iskal svoje dekle. Sicer je bil Seung Huj samotar, ki je 14 let živel v ZDA. Čo, ki naj bi bil v hudi depresiji, včasih pa tudi nasilen, je v svoji študentski sobi pustil sporočilo, v katerem je pisalo: ''Vi ste me prisilili v to.'' Sporočilo je bilo usmerjeno predvsem zoper bogate študente, ''razuzdance'', ''prevarantske šarlatane'' v kampusu.
Priče so povedale, da je napadalec med napadom nemo, z resnim in zbranim obrazom, hodil od predavalnice do predavalnice in sistematično streljal na študente in zaposlene.
Nove debate o orožarskem zakonu
Televizijski posnetki prestrašenih študentov in okrvavljenih trupel na nosilih so prebudili spomine na pokol v srednji šoli Columbine leta 1999, najnovejše streljanje pa je spet sprožilo tudi debato o ameriškem zakonu o strelnem orožju.
V ZDA vsako leto zaradi strelnih ran umre več kot 30.000 ljudi, doma pa ima orožje več ljudi, kot v kateri koli drugi državi na svetu. Čeprav si številni prizadevajo, da bi začela veljati strožja zakonodaja za pridobitev orožja, pa močan orožarski lobi to vztrajno preprečuje. Prepričan je celo, da je ponedeljkov pokol na univerzi v Virginii pokazatelj, da bi morali nakup orožja omogočiti še širšemu krogu ljudi.
"V zadnjih 10 letih se je več napadov na šolah srečno končalo, ker je imela katera od potencialnih žrtev pri sebi pištolo, s katero je ustavila napadalca,“ poudarja predsednik združenja lastnikov strelnega orožja v ZDA, Larry Pratt, in dodaja: "Streljanje v Virginii zahteva takojšnjo odpravo območij, kjer je prepovedano nositi strelno orožje, kot so šole in univerze, saj so zdaj učenci in študenti prepuščeni na milost ali nemilost norcev.“ Tudi ameriški predsednik Bush, ki je družinam žrtev sicer izrazil sožalje, po pokolu v Virginii zagovarja pravico Američanov do nošenja strelnega orožja, seveda ob spoštovanju zakonov.
Zgroženi nad ameriško zakonodajo v zvezi z nošenjem strelnega orožja pa so evropski mediji. Tako britanski časnik The Independent piše, da masaker ne bo zmanjšal ameriškega navdušenja nad orožjem, italijanski Corriere della Sera ugotavlja, da je orožje v ZDA na voljo že v supermarketih, španski El Pais pa opozarja na moč orožarskega lobija.
Več nasilja na evropskih šolah
Pokol na univerzi v Virginii je v središče pozornosti javnosti znova postavil tudi problem nasilja na evropskih šolah. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pokazala, da je v nekaterih evropskih državah celo več šolskega nasilja kot v ZDA. Na seznamu so v ospredju Latvija, Danska, Avstrija in Litva, kjer desetina 13-letnikov vsaj enkrat tedensko izvaja fizično ali verbalno nasilje nad sošolci. V ZDA je delež 7,6-odstoten.
Pozitivni primer v Evropi je Norveška, kjer so problem medvrstniškega nasilja zmanjšali s strategijo ničelne tolerance. Učitelji ob nasilnih dejanjih takoj ukrepajo in vključijo starše, na voljo je tudi strokovna pomoč. Tako je le 2,3 odstotka 13-letnih Norvežanov dejalo, da so redno soudeleženi v nasilju nad sošolci. Celo manj kot dvoodstoten pa je delež redno nasilnih dijakov na Švedskem, v Veliki Britaniji in na Irskem.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.