Gorski reševalci konec tedna reševali vsaj 22 planincev

Že v soboto smo poročali o kopici intervencij v gorah. V večini primerov je planincem zdrsnilo in so se ob tem poškodovali ali pa jih je obšla slabost.

Danes pa so s Policijske uprave (PU) Kranj sporočili povzetek vikend reševanj gorskih reševalcev, ki so pomagali planincem. Večino jih je nato helikopter Slovenske vojske, ki je bil v tem času dežuren na Brniku, prepeljal v dolino oziroma do zdravstvenih ustanov.

Planinka je na območju Košutnikovega turna zašla s poti, kjer je zdrsnila na suhi travi in se poškodovala. Pod domom Valentina Staniča je na planinca padel kamen in ga ranil. Na območju Stola in na Češki koči je planinko obšla slabost. Ravno tako v Tamarju, kjer so reševalci pomagali planincu. Poškodovala se je planinka v Logarski dolini. V soteski Vintgar se je skala skotalila s pobočja in huje poškodovala obiskovalko, so našteli na PU Kranj.

Naslednje nesreče pa so primeri, ki kažejo, kaj se lahko zgodi, če se na pot v gore ne pripravimo dobro ali pa zanjo nismo dovolj psihofizično sposobni. Na strmem pobočju Vratnika so kranjskogorski gorski reševalci zaradi neizkušenosti in nepoznavanja terena reševali skupino 13 državljanov Češke. Na Jerebikovcu so gorski reševalci reševali na neprehodnem terenu. Dva obnemogla planinca pa so ekipe včeraj rešile še z območja Gozda Martuljka, so pojasnili s PU Kranj, ob tem pa opozorili: "Pozivamo k previdnosti pri obiskovanju gora in upoštevanju nevarnosti, ki jo močno povečujejo neznanje o gibanju v gorah, slaba oprema, nepoznavanje terena in precenjevanje lastnih zmožnosti. To so tveganja, ki bodo za ljudi zelo nevarna tudi v nadaljevanju sezone."

Letos v gorskih nesrečah umrlo že 15 ljudi, lani v celem letu 16

Iz gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so nam že prejšnji teden sporočili, da so v letošnjem letu, do 20. julija, gorski reševalci posredovali že 297-krat. "Da so v letošnjem letu razmere v gorah izjemno zahtevne, govori veliko število gorskih nesreč, žal pa tudi dejstvo, da je v letošnjem letu do današnjega dne življenje v gorskih nesrečah izgubilo 15 ljudi, v celotnem lanskem letu pa 16. Gorski reševalci ponovno opozarjamo vse, da se na turo v hribe dobro pripravite, da uporabljate primerno opremo in da svoj cilj izberete glede na svoje psihofizične sposobnosti," so opozorili.

V gorah so razmere zahtevne, kar je treba upoštevati pri izbiri cilja in pri pripravi, kako ga bomo dosegli

Zgornji primeri so lahko spodbuda, da je, preden se odpravimo v hribe, na mestu premislek oziroma vprašanje, kako smo psihofizično pripravljeni oziroma ali imamo dovolj kondicije, da bomo zmogli priti na vrh. Bolj kot to pa, ali nam bo ostalo dovolj moči za sestop v dolino. Reševalci namreč pogosto rešujejo obnemogle planince, ki so precenili svoje sposobnosti, in se zaradi izčrpanosti niso zmogli vrniti.

Hribolazci obnemorejo tudi, ker ne poiščejo natančnih informacij, kam se podajajo, kje točno poteka pot in kako zahtevna je. To je pogost scenarij tistih, ki v upanju, da bodo hitreje prišli na vrh ali sestopili, iščejo bližnjice. A bližnjica je lahko tudi 'daljšnica'. Hitro se lahko zgodi, da izgubijo orientacijo in zaidejo. Iskanje prave poti jih izčrpa do te mere, da ne zmorejo nadaljevati. Ali pa se naenkrat znajdejo na težkem, skalnatem terenu, ki mu niso kos. Zato Policija in Planinska zveza Slovenije (PZS) ves čas poudarjata in priporočata, da se držimo označenih poti. Če se nam kljub vsemu zgodi, da skrenemo, se vrnimo nazaj po isti poti in poiščimo zadnjo markacijo.

V brezizhodnem položaju se lahko znajdemo tudi, če preveč verjamemo navigaciji. Na ta problem so že lani opozorili gorski reševalci, ko sta zašla planinca, ki sta se zanašala zgolj na izrisano pot na telefonu in ne na 'zdravo pamet'. Sledila sta opuščeni pastirski poti na Veliko planino, ki je bila zaraščena, težko prehodna, na več mestih se je izgubljala. Na koncu sta obtičala na ostrem skalnem grebenu in nista mogla ne naprej ne nazaj, nam je takrat pojasnil Franc Miš iz Gorske reševalne službe Kamnik, ki je skupaj s kolegom Janezom Ažmanom reševal izgubljenca. "Gorski reševalci opozarjamo, da ne sledite slepo navigaciji. Ta je danes dostopna skoraj povsod, vendar brez uporabe razuma, ki ga nam je dala mati narava, se hitro zalomi," je takrat izpostavil Miš.

So tudi primeri, ko planinci niti ne preverijo, katera pot je prava, da pridejo na želeni cilj. Ko ugotovijo, da hodijo v napačno smer, je lahko že prepozno. To se je nedavno zgodilo plezalkama, zamejskima Slovenkama iz Trsta, o čemer smo poročali. Nista vedeli, katera je prava sestopna pot z Jezerskega sedla do koče na Ledinah, zaradi nevihte pa so ju, podhlajeni, naposled reševali gorski reševalci.

Nevihte in močni nalivi so poletna stalnica, kar je treba upoštevati pri načrtovanju poti v hribe 

Zgornji primer kaže, da je treba ob tem, da se vprašamo, kam pravzaprav gremo, tudi dobro preučiti vremenske razmere. Predvsem je treba imeti v mislih, da je v hribih bolj spremenljivo vreme kot v dolini, poletne nevihte so pogostejše.

V gore se zato odpravimo zgodaj zjutraj. Iz dveh razlogov. Izognemo se morebitni hudi vročini, ki vpliva na hitrejšo utrujenost. Drugič – z zgodnjim povratkom v dolino zmanjšamo možnost, da nas ujame nevihta, ki je bolj značilna za popoldanski čas.

Ne gre zgolj za to, da nevihto spremljajo strele, kar pomeni nevarnost, da nas predvsem na izpostavljenih mestih lahko zadane. Nevihta v gorah je lahko sinonim naglega preobrata oziroma padca temperature. Če jo spremlja še močan veter, so poletne razmere naenkrat podobne zimskim.

V takih primerih se izkaže, kako pomembno je, kaj imamo v nahrbtniku. S sabo je dobro imeti anorak in dodatna oblačila za preobleči, ki jih ustrezno zaščitimo, da jih ne zmoči dež. Toplejši kos obleke je obvezna oprema vse poletje, saj nikoli ne vemo, kdaj zaradi nevihte kje obtičimo. Imejmo v mislih, da so nevihte težke razmere tudi za reševalce, ki morda ne bodo mogli k nam hitro in bomo na pomoč čakali več ur. "Glavno je, da vemo, kam gremo. Spremljajmo vremensko napoved, sploh v poletnem času, ko so nevihte pogoste," je svetoval načelnik Gorske reševalne službe Jezersko Primož Šenk, ki je reševal omenjeni zamejski Slovenki.

V gore z ustrezno opremo

Ponekod v visokogorju je še vedno sneg, predvsem na severnih straneh. Če bo del poti potekal po snegu, s seboj vzemimo cepin in dereze, saj nam tudi na manjšem strmem snežišču lahko zdrsne in se resno poškodujemo. Omenjeno opremo moramo seveda znati uporabljati.

Naše gore so zelo krušljive, kar potrjuje statistika. Letos se je zaradi odlomov skal ponesrečilo že več planincev, so pojasnili na PU Kranj. Čelada je zato obvezen kos opreme, ko se gibamo po skalnatem svetu. Poleg tega vedno poglejmo, kam bomo stopili oziroma za kaj bomo prijeli. Stopi in oprimki morajo biti trdni in ne majavi, sicer se lahko odlomijo in zato pademo.