Do razsodbe prihaja dve leti od takrat, ko je Gašparič s sekiro in nožem napadel dve leti mlajšo prijateljico. S pretvezo, da jo tam čakajo njegova pisma, jo je zvečer zvabil v park, tam pa jo napadel iz zasede s sekiro in nožem ter ji med drugim odsekal prst.
Sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šošterič je soglašal z navedbami iz obtožnice, da je šlo v tem primeru za poskus umora na grozovit in zahrbten način. Z napadom je namreč obtoženi prenehal šele, ko sta mimo prišla naključna mimoidoča, ki sta slišala dekletove krike.
Kaznivo dejanje poskusa umora je po besedah predsednice senata dokazano med drugim z izpovedjo oškodovanke, njene navedbe pa so potrdili tudi biološke sledi, izvedensko mnenje kirurga, podatki z oškodovankinega telefona in izpovedi prič. "Za senat ni nobenega dvoma, da je bilo dejanje storjeno na zahrbten in grozovit način," je dejala Dobčnik Šošteričeva.
Senat tudi ni soglašal s tezo obrambe o zmanjšani prištevnosti obtoženega. V obrazložitvi sodbe je izpostavil izvedensko mnenje psihiatra Petra Preglja, ki da je podprto tudi z dokazi iz spisa. Obtoženčevo prištevnost naj bi med drugim dokazovalo dejstvo, da se je po napadu vrnil na kraj kaznivega dejanja po nahrbtnik z osebno izkaznico. V to smer nakazujejo tudi diagnoza ob pregledu ob priprtju, ko so ga zdravniki opisali kot orientiranega in neprizadetega, ter pregledi v priporu, ko je bil zabeležen njegov psihični status kot brez psihoze.
Izrečena višina kazni je sicer na spodnji meji zagrožene kazni za to kaznivo dejanje. Pri tem je sodišče upoštevalo predhodno nekaznovanost in mladost obtoženega ter dejstvo, da je šlo za poskus.
V kazen se mu šteje čas, ki ga je doslej preživel v priporu. Sodni senat mu je danes zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšal pripor, v katerem je od septembra 2022.
Tožilstvo je zanj predlagalo 20 let zapora, v primeru priznanja na predobravnavnem naroku pa 17 let. Tožilec Darko Simonič je zadovoljen, da je sodišče "glede na vse manevre obrambe" potrdilo krivdo obtoženega, razočaran pa je nad višino dosojene kazni. "Kazen je prenizka. Gre za eno najbolj srhljivih kaznivih dejanj v zadnjih letih, z zelo hudimi posledicami za žrtev," je izpostavil. "Konec koncev gre za sporočilo družbi. Ob vedno vedno več nasilja med mladimi ne vem, če je to najboljše sporočilo," je dodal.
Obtoženčev zagovornik Žiga Podobnik je na sojenju poskušal dokazati vpliv zaznane prilagoditvene motnje na obtoženčevo sposobnost razumevanja ter doseči prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz poskusa umora v povzročitev hude telesne poškodbe, češ da ni dokazan naklep odvzema življenja. Zato prav tako ni zadovoljen s sodbo. "Sodišče je sicer izreklo nižjo kazen, kot je tožilstvo predlagalo za primer priznanja, kar pomeni, da se je postopek z vidika obrambe 'splačal'. Seveda pa je to komaj sodba prve stopnje," je dejal.
Sodišče je obtoženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne pa tudi stroškov oškodovanke in njenega zagovornika.
