V komaj 14 dneh novega leta smo poročali že o dveh primerih funkcionarjev, ki sta pod vplivom alkohola sedla za volan. V nobenem primeru se k sreči ni zgodilo nič hujšega in kljub neprestanemu opozarjanju, kako nevarna kombinacija sta alkohol in vožnja, njuni zgodbi nista edini. Komu je vožnja pod vplivom alkohola v preteklosti odnesla stolček in kakšna so bila njihova pojasnila?
Kot smo poročali včeraj, se je četrtni svetnik stranke SD Miloš Mally v petek zvečer mrtvo pijan večkrat zaletel v lasten stanovanjski blok v Ljubljani in tam parkirana vozila. S parkirišča je poskušal zapeljati na cesto, k sreči pa so ga še pravočasno ustavili policisti. Po neuradnih podatkih je imel v litru izdihanega zraka nad 1,5 miligrama alkohola. Policija mu vozniškega dovoljenja ni odvzela, saj mu ga je že pred časom, mu je pa zasegla vozilo. Prvak SD Igor Lukšič in predsednik Mestne organizacije SD Ljubljana Anton Colarič sta Mallyja javno pozvala k odstopu z izvoljene funkcije, on sam pa se na dogodek še ni odzval.
Prejšnji teden so policisti v Luciji ustavljali osebno vozilo, katerega voznik ni upošteval zvočnih in svetlobnih znakov. Ko se je ustavil, so ugotovili, da je za volanom predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič. Odrejen preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0.59 mg/l, kar po starem pomeni približno 1,25 promila. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje. ''Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da nikakor ne bi sedel za volan, če ne bi bil prepričan v svoje vozniške sposobnosti. Ne želim polemizirati glede izida testa vinjenosti, vendar rezultatu pripisujem tudi dejstvo, da zaradi bolezni že več dni jemljem močna zdravila,'' se je branil Gašpar Mišič. Povedal je, da je bil kot predsednik uprave Luke Koper "več kot očitno opazovan". Policijsko kontrolo in alkotest je označil za "akcijo" in dejal, da ima velik pomislek, da mu je "to nekdo elegantno serviral".
Lani je vožnja pod vplivom alkohola odnesla vodjo Nacionalnega preiskovanega urada (NPU) Bruna Blažino. Med vožnjo proti Vrhniki je namreč s službenim vozilom trčil v zadnji del službenega vozila Darsa. Na tem delu ceste so delavci v času nesreče opravljali vzdrževalna dela oziroma kosili travo ob cestišču. V litru izdihanega zraka naj bi imel 0,6 miligrama alkohola.
Leta 2010 je odstopil minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš, potem ko so ga policisti po novoletni zabavi ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. Gjerkeš je zanikal poročanje medijev, da je povzročil prometno nesrečo. Kot je pojasnil, mu je počila pnevmatika, zato je vozil počasneje, s čimer je nase opozoril policijsko patruljo. Povedal je, da je imel v litru izdihanega zraka 0,64 miligrama alkohola.
Istega leta je s službenim avtomobilom prometno nesrečo na gorenjski avtocesti povzročil tudi direktor Urada za varnost in zaščito (UVZ) Silvo Vrbančič. Domnevno zaradi neprilagojene hitrosti je med vožnjo trčil v pred seboj vozeči osebni avto, ki ga je vozil 32-letni voznik v isti smeri. Po testu alkoholiziranosti se je izkazalo, da je Vrbančič vozil pod vplivom alkohola. Ker se z rezultatom testa ni strinjal, so policisti odredili strokovni pregled, to je odvzem krvi, in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Vrbančič je takrat dejal, da sicer misli, da ni bil toliko vinjen, je pa kljub temu podal odstop. "Povzročil sem prometno nesrečo in to sprejemam s polno odgovornostjo. In glede na okoliščine, ker sem vozil vozilo, ki je v lasti mojega delodajalca, sem se odločil, da podam generalnemu direktorju predlog za svojo razrešitev,'' je dejal.
Leta 2009 je policija med vožnjo v vinjenem stanju s službenim avtomobilom po pustnem rajanju ustavila brežiškega župana Ivana Molana. "Bilo je nekaj na meji kaznivega, zato sem prosil za odvzem krvi," je o količini alkohola povedal takrat. "Policisti so me opozorili, da to pomeni avtomatski odvzem vozniškega dovoljenja za 24 ur, s čimer sem se strinjal." Čeprav je takrat dejal, da zaradi tega zagotovo ne bo odstopil, ker "bi potem veliko politikov v Sloveniji moralo odstopiti", je ostal brez županskega stolčka.
V zaporu na Igu pa enoletno zaporno kazen prestaja nekdanja veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek, ki je leta 2008 v BiH povzročila nesrečo. Ker je prevozila rdečo luč na semaforju in vozila pod vplivom alkohola, je povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil hudo poškodovan domačin. Decembra 2011 je bila obsojena na zaporno kazen zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, julija lani pa je začela prestajati zaporno kazen.
Zmaga Jelinčiča so policisti leta 2003 obravnavali kar dvakrat. Prvič so ga vinjenega za volanom ujeli pri Ribnici, ko se je vračal domov s snemanja televizijske oddaje, drugič pa med vožnjo na cesti Slovenj Gradec – Velenje, ko je bil udeležen v prometno nesrečo, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 0,59 mg/l. Policiji je sam naznanil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti in pojasnil, da mu je neznani voznik dlje časa sledil, nato pa ga poskušal izriniti s ceste. Tožilstvo je njegovo prijavo o poskusu atentata zavrglo, 300.000 tedanjih tolarjev škode na službenem avtomobilu pa je moral poravnati sam. Leto pozneje so ga policisti v Radencih zaradi suma, da vozi pod vplivom alkohola ustavili še enkrat in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Tega je Jelinčič odklonil, policisti pa so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Jelinčič je večkrat poudaril, da je bilo policiji naročeno oz. od nje zahtevano, da ga ustavi.
Leta 1995 je Jelko Kacin zaradi prevelike hitrosti in vožnje po levi strani cestišča povzročil nesrečo na klancu pri Naklem na Gorenjskem, ko se je zaletel v avtobus s hrvaškimi turisti. V nesreči sta se huje poškodovala on sam in potnica v reškem avtobusu. Tedaj je trdil, da ni vozil pijan, o rezultatih krvnega testa pa je bil obveščen samo preiskovalni sodnik. Leta 1998 je bil Kacin obsojen povzročitve nesreče iz malomarnosti.
Prav tako v devetdesetih letih so mediji poročali, da je policija zaradi sumljive vonje ustavila Antona Anderliča. Ta naj bi imel v litru izdihanega zraka 1,4 miligrama alkohola, a naj se ne bi zmenil za opozorila policistov in odpeljal naprej.
KOMENTARJI (189)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.