Potem ko so gasilci celo noč opazovali pogorišče, so danes policisti začeli s preiskavo požara v Mercatorjevem skladišču na Hladilniški poti v Ljubljani, v katerem je ena oseba umrla. Požar so včeraj pogasili po štirih urah, gasilci pa so na straži ostali tudi čez noč.
Gasilska brigada Ljubljana je na Facebooku objavila fotografije, iz katerih je razvidno, da od skladišča ni ostalo skoraj nič. Kot so zapisali, je bila intervencija skrajno zahtevna. "Hvaležni smo, da imamo v svojih vrstah osebe, vredne zaupanja in spoštovanja in da v naših vrstah ni bilo poškodovanih. Obenem pa želimo izraziti globoko sožalje svojcem žrtve," so dodali.
Ponoči novi izbruhi ognja
Kot je povedal namestnik poveljnika Gasilske brigade Ljubljana Jože Ložnar Kranjc, nočna gasilska straža sicer ni minila mirno, saj je prihajalo do novih izbruhov ognja. "Po naših izkušnjah bi si upal trditi, da je požar pogašen v celoti, da torej ni več skritih žarišč. A odgovor na dvom, ali je vse pogašeno, se bo pokazal čez čas, saj vedno lahko obstajajo kaka skrita žarišča. Tu je namreč gorela plastika, ta na površini ustvari skorjo, pod katero lahko še vedno tli," je pojasnil Ložnar Kranjc.
Struktura skladiščnega objekta je po besedah Ložnar Kranjca v delu, ki ga pregledujejo kriminalisti, pogojno varna, zato morajo preiskovalci nositi vso zaščitno opremo. "Nekateri deli, ki so se že med požarom podrli, pa so nevarni za vstop, saj ne vemo, kako stabilni so. Samo požarišče je še vedno nevarno za gibanje na njem," opozarja Ložnar Kranjc.
Gasilci imajo poleg izkušenj na voljo tudi različno tehnologijo, s katero si lahko pomagajo pri ugotavljanju, ali je nek požar dejansko pogašen. Ložnar Kranjc je izpostavil infrardečo kamero, ki zazna temperaturne razlike. "Če vidimo, da je na nekem mestu velika temperaturna razlika, razgrnemo, pogledamo, kaj tam je in po potrebi pogasimo." Območje požara ostaja zaprto, vsaj dokler policija ne bo končala z ogledom, še pravi sogovornik.
Policisti so sicer določena območja objekta po besedah Vinka Stojnška iz Policijske uprave Ljubljana pregledali že včeraj, danes pa so z delom nadaljevali.
Na delu tudi forenziki
Kot je pojasnil direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija Franc Sablič, gre strokovnjak lahko na pogorišče šele, ko je požar pogašen in se območje ohladi. Pri tako obširnih zadevah, kot je bil torkov požar, kriminalisti že v času požara poberejo izjave gasilcev. "Te izjave nam že lahko povedo, kje je bil ogenj najbolj silovit, ko so začeli gasiti. Poberejo tudi izjave zaposlenih, ki so bili evakuirani - vsak nekaj vidi, morda kje se je začelo kaditi. Za preiskovalca je pomembno, da dobi čim več informacij," je pojasnil.
Preiskovalci skušajo tudi na podlagi sledi gorenja na vratih, oknih, po sajah, globini zgorenosti lesenih delov in še česa ugotoviti, iz katere strani se je požar razširil. Kot pravi, skušajo preiskovalci dobiti shemo napeljane elektrike, saj je prav elektrika pogosto vzrok požara, in predvsem izvedeti, kaj se je nazadnje v objektu delalo.
"V konkretnem primeru Mercatorja imamo informacijo, da so se izvajala neka dela - želeli bomo izvedeti, kakšna dela konkretno, na kateri lokaciji, na podlagi tega pa čim bolj locirati, ali je tam kak stroj, kak priklopljen del, skratka čim bolj ožiti in priti v center požara," pravi direktor forenzičnega laboratorija. "Če je šlo za proizvodni objekt, skušajo preiskovalci izvedeti, kateri stroji so bili prižgani, kaj je bilo vklopljeno, ali so gorele luči ... V tem primeru, ko je šlo za skladišče, bomo hoteli vedeti, ali so bile luči prižgane, kje so bile prižgane," potek dela še opisuje Sablič.
Na vsako pogorišče gre po besedah Sabliča komisija, ki jo sestavljata dva kriminalista, policisti, ki izprašajo ljudi, ter tehnični del - običajno dva kriminalistična tehnika policijske uprave, ki začneta s tehničnim delom ogleda. Kriminalisti jima pri delu pomagajo z zbranimi izjavami in se poskušajo prebijati do centra požara.
"Dovolj so dva ali trije tehniki. Če gre za bolj zahtevno zadevo, pokličejo tudi strokovnjaka Nacionalnega forenzičnega laboratorija, morda strokovnjaka kemijske stroke, če se sumi na požig, ali strokovnjaka elektro stroke, če se sumi, da je vzrok požara električna instalacija. Skratka, ustrezen strokovnjak gre na kraj ali pa se določene aparature zavarujejo in pošljejo k nam, mi pa skušamo ugotoviti tehnično, kaj je vzrok," opisuje Sablič.
Kot pravi, je trajanje preiskovanja odvisno od mnogih dejavnikov. "Če vse zgorim, je drugače, kot če gre za začeten pojav. Če se hiša popolnoma sesuje, je zelo težko preiskovati, težko je tudi, če ni nobenih prič".
Trupla še niso identificirali
V požaru je umrl delavec enega od zunanjih podjetij, ki je na objektu opravljalo vzdrževalna dela, in so ga pogrešali že od izbruha požara. Gasilci predvidevajo, da ob izbruhu požara ni našel poti ven. S PU Ljubljana so sporočili, da identiteta trupla, ki je bilo najdeno na pogorišču, še ni ugotovljena. V času izbruha požara je bilo v objektu okoli 150 zaposlenih v Mercatorju, nihče od njih ni bil poškodovan.
Oskrba trgovin je nemotena Kot so sporočili iz Mercatorja, je požar po prvih ocenah huje poškodoval okoli dve tretjini skladiščnih prostorov, uničil je tudi vse skladiščene izdelke. Gmotna škoda bo velika, vendar pa bo konkretnejša ocena škode mogoča šele po zaključku uradne preiskave, pravijo v Mercatorju. Je pa zgorelo več sto ton zalog, večinoma izdelkov svežega programa, torej sadja in zelenjave, mesa, delikatese ter mleka in mlečnih izdelkov. Zaposlene iz uničenega skladišča pri Zalogu so že preusmerili na delo v Maribor. Sadje, zelenjavo in meso bodo namreč do nadaljnjega pretovarjali tam, nekatere druge izdelke pa v skladišču na Ptuju. Izdelkov v njihovih trgovinah zaradi požara ne bo primanjkovalo, zatrjujejo v Mercatorju.
Skupina Mercator v četrtletju s 4,1 milijona evrov dobička
Mercator je sicer zaradi požara za en dan zamaknil objavo poslovnih rezultatov za prvo četrtletje letos, objavili so jih danes. Skupina Mercator je v prvih treh mesecih ustvarila 628,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 0,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prvič po letih negativnega poslovanja je trimesečje končala z dobičkom, ki je dosegel 4,1 milijona evrov, potem ko je v enakem obdobju lani skupina pridelala 8,5 milijona evrov izgube. Dobiček iz poslovanja skupine Mercator je v prvem četrtletju dosegel 12,2 milijona evrov, kar je skoraj trikrat več kot v enakem lanskem obdobju. Na rast dobička iz poslovanja so vplivali ustvarjeni višji čisti prihodki iz prodaje ter nižji stroški.
Skupina Mercator je tako v prvem letošnjem četrtletju pomembno izboljšala svoje poslovanje, so danes sporočili iz družbe, ki je od lanskega leta v lasti hrvaškega Agrokorja.